Prijava
Hren velja za zelo priljubljen dodatek mesnim jedem. Mnogi mu pripisujejo neverjetno moč, zato ga v Evropi že stoletja uporabljajo kot zelišče za mnoge težave. Ker hrenove korenine vsebujejo vitamin C, so mnoge mornarje reševale pred skorbutom. V ljudskem zdravilstvu so ga zaradi diuretičnega delovanja pogosto uporabljali pri odpravljanju ledvičnih kamnov in zastajanju seča.
Vse hrenove značilnosti
Svež, nastrgan hren je ena najmočnejših začimb, po pekočem okusu pa ga lahko primerjamo s čilijem in poprom. Oster vonj in pekoč, rahlo tudi sladek okus se sprožita, ko poškodujemo rastlinske celice (ko hren nastrgamo).
Hrenova korenina vsebuje glikozid sinigrin, ki se ob izpostavitvi kisiku pretvori v alil izotiocianat, ki povzroča solzenje oči. Vsebuje pa tudi 700–800 mg kalija/100 g, magnezij, fosfor, kalcij, železo, vitamine B1, B2 in B6 ter vitamin C.
Zakaj je hren koristen?
Hren blagodejno deluje na dihala, redči sluz, čisti sinuse, blaži kašelj, povečuje prekrvavitev, spodbuja delovanje želodca in črevesja, pospešuje znojenje (znižuje povišano telesno temperaturo) in izločanje seča. V tradicionalni medicini ga uporabljajo predvsem za preprečevanje lene prebave in kot preventivo pri revmatizmu. Kot sestavino ga najdemo v različnih izdelkih proti prehladu, saj deluje antiseptično in protivnetno. Poznamo ga predvsem kot zelišče za lajšanje gripoznih obolenj, obolenj dihal, putike in revme. Topli obkladki s svežim hrenom so hitra pomoč pri revmi, zobobolu, glavobolu, bolečih mišicah, vnetih sklepih, dražečem kašlju in raznih pikih žuželk. Sveže nastrgan hren damo na gazo ter položimo na obolelo mesto do dvakrat dnevno.
Hren krepi imunski sistem
Hren je znan po svoji moči krepitve imunskega sistema. Nekateri ga imenujejo kar vrtni penicilin. Če hren pomešamo s svežim, surovim mlekom, nam lahko pomaga pri ekcemih. Hren spodbudi pretok krvi in blaži krče gladkih mišičnih celic v prebavilih, žolčniku in urinarnem traktu. Segreje kožo, širi kapilare in poveča prekrvavljenost, s čimer lajša bolečine pri artritisu. Hren lahko uporabimo tudi kot naravni konzervans, saj deluje močno protibakterijsko in protiglivično. Zato bi lahko v naši ozimnici deloval kot konzervans in tako podaljšal uporabo ter kakovost živil.
Hren v kulinariki
Zelo dobro pa poznamo uporabo hrena v kulinariki. Če nastrgan hren pustimo 15 minut na zraku, komaj še občutimo njegovo ostrino. Če ga pripravljamo kot prilogo in želimo obdržati barvo in njegov pekoči okus, s tem pa tudi učinkovine, mu takoj dodamo kis ali limonin sok. V Sloveniji ga najpogosteje jemo zraven dimljenih mesnih izdelkov. Odlično se prileže h krompirjevi solati, rdeči pesi, ohrovtu in korenju. Iz hrena lahko pripravimo tudi namaz, ga dodamo skuti in jajcem.
Hren je trajnica in najbolje uspeva na sončnih, vlažnih tleh. Lahko ga gojimo na domačem vrtu, kjer se nam hitro in nenadzorovano razraste. Sadimo ga spomladi, korenine izkopavamo od septembra do februarja, liste pa nabiramo, ko zrastejo od 10 do 15 centimetrov. Pogosto ga sadimo zaradi njegove kulinarične uporabe, pri tem pa ne pomislimo, da nam hren očisti zemljo težkih kovin, varuje krompir pred škodljivci, s poparkom korenine pa nam lahko koristi pri škropljenju drugih rastlin proti gnitju.
Hrenov čaj za cirkulacijo pri hladnih rokah in nogah
Potrebujemo:
- 1 žlico sveže nastrganega hrena
- 1 žlico sveže nastrganega ingverja
- 250 ml vode
Naribano korenino hrena in korenino ingverja damo v vodo. Kuhamo na zmernem ognju 10 minut, nato odstavimo in ohladimo. Čaj pijemo večkrat čez dan po eno žlico. Pospešil bo cirkulacijo krvi v telesu.
Hrenov in čebulni med
Potrebujemo:
- 1 žlico sveže nastrganega hrena
- 1 žlico čebule
- 5 žlic medu
- 5 žlic vode
Nastrgan hren zmešamo z medom in nasekljano čebulo ter na koncu dodamo vodo. Vse skupaj na hitro zavremo in ohladimo. Tako pripravljen med uživamo 5-krat dnevno po eno žličko. Hren in čebula delujeta protibakterijsko in krepita imunski sistem. Hren blaži kašelj, sprošča krče in redči sluz.
Solata s hrenom
Potrebujemo:
- 100 g nastrganega hrena
- 500 g korenja
- 500 g pastinaka
- 100 g kisle smetane ali jogurta
- 50 ml olivnega olja
- 1 čajno žličko soli
- sok polovice limone
- 50 g naribanega sira
- 150 g sejtana (rastlinsko beljakovinsko živilo)
Korenček in pastinak narežemo na kocke in kuhamo v slani vodi 10 minut. V posodo dodamo odcejen korenček, pastinak, kislo smetano in nastrgan hren. Vse dobro premešamo in dodamo še preostale sestavine. Sejtan na hitro prepražimo na olju in ga vmešamo med preostale sestavine. Solati lahko dodamo tudi rožmarin.
Hrenov sirup
Potrebujemo:
- 250 g sveže korenine hrena
- 500 g domačega medu
V stekleno posodo damo korenino hrena in dolijemo toliko medu, da je vsa korenina pokrita. Posodo pokrijemo z gazo, ker ne sme biti neprodušno zaprta. Sirup lahko uporabimo že po enem tednu, vendar korenino pustimo v posodi še mesec dni. Sirup uživamo od 10 do 20 dni, 3-krat dnevno pred obroki, po eno čajno žličko. Hrenov sirup pomaga pri bronhitisu in prehladih, saj redči sluz. Pomaga tudi pri slabokrvnosti, utrujenosti, hripavosti, artritisu in težavah z jetri.
Obkladki pri teniškem komolcu
Potrebujemo:
- 3–4 žlice nastrganega hrena
- 1 kozarec vode
- 1 žlico kisa
Vodi dodamo kis in vanjo namočimo gazo. Na gazo na debelo namažemo hren in položimo na prizadeto mesto. Obkladki pomagajo pri bolečih kitah.
