Prijava
Če trdimo, da je hrana samo gorivo in da nam daje samo energijo, je enako, kot če bi trdili, da je spolnost namenjena le razmnoževanju. Dejstvo je, da nam hrana daje še veliko več, ne le energije.
Ljudje hrani pripisujemo številne različne pomene, ki pa so med drugim odvisni od številnih različnih dejavnikov: kakšen je naš čustveni odnos do hrane, ali s hrano komuniciramo (ljubljeni osebi na primer skuhamo kaj dobrega ter ji na ta način pokažemo, koliko nam pomeni), hrana včasih predstavlja tudi vzgojni pripomoček (s hrano kaznujemo in nagrajujemo), sama izbira hrane je povezana tudi z zunanjim videzom (izbiramo tista živila, ki nam jih pogojujejo mediji, posegamo po živilih, ki naj bi vplivala na to, da bo naša zunanja podoba v skladu s splošno postavljenimi smernicami …).
In še bi lahko naštevali. Skratka, hrana nikakor ni le gorivo, daleč od tega …
Užitki so zelo pomembni v našem življenju.
Brez užitka ne moremo slišati tistih tihih sporočil, ki nam jih daje naše telo v zvezi s tem, kaj, kdaj in koliko naj jemo. Če v sebi zanikamo užitke in jemo samo tisto, kar mislimo, da bi morali jesti, bomo dolgoročno samo popolnoma nezadovoljni, ogromno časa bomo preživeli v sanjarjenju o hrani in posledično bomo vse pogosteje podlegali neustavljivemu hlepenju »prepovedani« hrani.
In kaj se navadno zgodi, ko skrenemo z začrtane poti? Tisti glas, ki nam govori, kako smo zavozili in da nismo za nobeno rabo, želimo utišati s škatlo piškotov ali veliko banjico sladoleda.
Če bomo poslušali svoje telo, ga slišali in mu tudi zares prisluhnili, bomo šele zares zmogli tudi uživati v hrani, se je iskreno veseliti, biti zanjo hvaležni posledično ohraniti zdravo zmernost.
Ne mečite si peska v oči in ne podpihujte občutkov sramu.
Če si govorimo, da je hrana le gorivo, nas je sram, kadar pa vendarle posežemo po hrani, ki je sicer po svojih zapovedih ne bi smeli jesti. Zakaj bi si sicer sploh postavljali take omejitve? Če želimo ali ne, hrana je med drugim tudi del naše kulture, poleg tega pa močno zaznamuje tudi naš družbeni in čustveni svet.
Ne postavljajte si nekih omejitev, še posebej, če si jih globoko v sebi sploh ne želite in vam predstavljajo le nek dodaten stres. Dovolite si uživati v hrani – z zdravim odnosom do hrane ne boste čutili nobene potrebe po pretiravanju. Če pa boste že kdaj pojedli preveč, pa se tudi ne boste pretirano sekirali glede tega. Življenje gre naprej … Ne dovolite, da bi vas hrana omejevala pri druženju z ljudmi, ki vam veliko pomenijo.
Prehranjevanje je (tudi) čustveno dejanje. Sprijaznite se s tem.
Hrano skoraj vedno zaznamujejo tudi določena čustva – saj veste, ljudje jemo, ko smo veseli žalostni, hrana je na mizi, ko smo veseli ali žalostni. To je v naši kulturi. Sicer z njo nemalokrat močno pretiravamo, ampak pustimo to za kdaj drugič.
Nikakor ne gre za to, da bi morali zdaj cele dneve jesti samo nezdravo hrano. Pomembno je najti neko zdravo ravnotežje, ki vam omogoča, da ste zadovolj(e)ni in srečni ter da v sebi ne čutite nobenega pomanjkanja.
Kar se tiče čustvenega prehranjevanja, moramo biti ljudje nekoliko fleksibilni, drugače se hitro lahko ujamemo v krog omejevanja in nenehnega odpovedovanja.
Ljudje, ki imajo zdrav odnos do hrane, s hrano zelo redko mašijo oziroma tolažijo svoja čustva. Vedo, da imajo za to na voljo druge mehanizme in da hrana ni pravi naslov, da bi v njej utapljali svojo žalost zaradi neuslišane ljubezni.
Torej – osvobodite se prepričanja, da je hrana le gorivo in začnite v njej v prvi vrsti samo uživati.
