Vse, kar ste želeli vedeti o shujševalnih tabletah

Shujševalne tablete je mogoče razdeliti v dve osnovni skupini. Tako poznamo shujševalne tablete, ki vam jih lahko predpiše samo zdravnik, in tablete za hujšanje, ki jih je mogoče kupiti brez recepta.

Mikroplastika prvič odkrita tudi v človeški krvi

Mikroplastika je bila namreč prvič v zgodovini odkrita celo v človeški krvi.

Kakav pred vadbo za manj napora in več motivacije

Za pozitivne učinke kakava naj bi bili zaslužni predvsem flavanoli. Gre za izjemno koristne bioaktivne spojine, ki so znane po pozitivnem vplivu na prekrvavitev.

Težave s spanjem pri otrocih: 5 korakov do kakovostnejšega spanca

Kako lahko kot starši poskrbite, da bo motenj spanja pri vašem otroku čim manj?

Bulgurjeva solata z zelenjavo (tabbouleh)

Recept za odlično bulgurjevo solato z zelenjavo (tabbouleh).

Izkušnja skorajšnje smrti – več kot samo halucinacija

Opisi izkušnje skorajšnje smrti so malodane univerzalni, saj so si med sabo zelo podobni, ne glede na kulturno okolje in druge okoliščine.

Večina ljudi misli, da se prehranjuje precej bolj zdravo, kot se v resnici

Ali menite, da je vaša prehrana zdrava? Verjetnost za to, da se motite, je precejšnja, vsaj če sklepamo po novi raziskavi.

Blazina, ki diha – nov izum za pomoč pri anksioznosti

Blazino so razvili raziskovalci z univerze v Bristolu. Osnovni cilj je bila izdelava splošno dostopne naprave za pomoč pri anksioznosti, ki jo bo mogoče uporabiti kadar koli in kjer koli.
Ekologija & okoljeGradnja z lesom – rešitev za globalno segrevanje?

Gradnja z lesom – rešitev za globalno segrevanje?

MORDA VAS ZANIMA

Za globalno segrevanje je kriv preplet različnih dejavnikov. Osnovna težava je seveda prevelika količina ogljikovih izpustov. Zajezitev te težave zahteva kombiniran pristop. Po eni strani je treba poskrbeti za ukrepe za zmanjšanje novih izpustov, po drugi strani pa je pomembno tudi iskanje rešitev za čezmerne količine ogljika, ki so že v ozračju. Raziskovalci z ameriške univerze Yale in nemškega Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje so se lotili iskanja učinkovite rešitve za drugo težavo, torej za obstoječi presežek ogljika oziroma ogljikovega dioksida. Kot so zapisali v poročilu, ki je nastalo na podlagi njihovih raziskav in ki je bilo objavljeno v reviji Nature Sustainability, bi bila lahko zelo koristna pogostejša uporaba lesa pri gradnji objektov, predvsem v večjih mestih. 

Pogostejša uporaba lesa bi lahko poskrbela za občutno zmanjšanje količine ogljika v ozračju

- Oglas -

Zakaj prav les? Ko gre za poskuse zmanjšanja količine ogljika v ozračju, ima gradnja z lesom številne prednosti v primerjavi z večino drugih materialov. Medtem ko mnogi materiali prispevajo k dodatnemu sproščanju ogljika, ima les povsem nasproten učinek. Zanj je namreč značilno, da ogljik absorbira. To velja še posebej za t. i. kompozitni les. Ogljik, ki bi sicer ostal v ozračju, bi se torej shranil oziroma absorbiral. To bi lahko poskrbelo za občutno zmanjšanje količin ogljikovih izpustov v ozračju. Pogostejša gradnja z lesom oziroma s kompozitnim lesom bi lahko poskrbela celo za do 68 milijonov ton manj ogljika.

Bivanje v leseni hiši

Manj negativnih vplivov na okolje že med pridobivanjem in obdelavo

Pri vplivih različnih vrst gradbenih materialov na podnebne spremembe oziroma na globalno segrevanje je treba imeti v mislih tudi sam postopek pridobivanja teh materialov, ki je v mnogih primerih zelo obremenjujoč za okolje. Uporaba materialov, kot je kompozitni les, naj bi bila boljša izbira tudi s tega vidika. Postopek, ki omogoča uporabo lesa v gradbeništvu, je namreč praviloma precej bolj okolju prijazen kot postopki, ki so potrebni pri drugih materialih.

Učinek gozda sredi urbanega okolja

Ekipa raziskovalcev, ki je pripravila uvodoma omenjeno poročilo, opozarja, da že vse od začetka industrijske revolucije v ozračje spuščamo ogromne količine ogljika, ki je bil pred tem shranjen v gozdovih in v tleh. Osrednji namen znanstvenikov je bil tako pokazati, da obstaja možnost vrnitve oziroma vsaj delne vrnitve k predindustrijskemu stanju. Presežek ogljika v ozračju je torej mogoče usmeriti nazaj k lesu, le da v tem primeru ne bi šlo za gozdove, ampak za les kot gradbeni material. Gre torej za nekakšen podaljšek gozda oziroma za učinek gozda v urbanih okoljih.

Nazaj v prihodnost: lesena gradnja kot rešitev za naš planet?

Pogostejša gradnja z lesom naj bi bila še posebej pomembna v velemestih. Po nekaterih podatkih naj bi bilo namreč za 20 odstotkov vseh izpustov ogljika odgovornih zgolj 100 mest. Sprememba teh mest v območja, ki absorbirajo ogljik, bi lahko torej predstavljala izredno pomemben premik pri spopadanju z globalnim segrevanjem. Nikakor torej ne smemo podcenjevati lesa kot gradbenega materiala. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za material preteklosti in da se je pametneje usmeriti k modernejšim rešitvam, je resnica povsem nasprotna. Zdi se namreč, da je prihodnost prav v leseni gradnji – in to celo prihodnost našega planeta. Ugotovitve strokovnjakov z univerze Yale in Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje so tako nekaj, kar si vsekakor zasluži več pozornosti pri načrtovanju novih stavb oziroma pri urbanističnem načrtovanju.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×