Damjana Bakarič: Premagati tesnobo?! Ni lahko, vendar se da!

Damjana Bakarič o tem, kako preživeti in živeti po izkušnji, ki je ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom.

Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas

Z Ano Praznik, voditeljico oddaje Delovna akcija, sva se pogovarjali med snemanjem oddaje, kjer so prenavljali stanovanje družine v stiski.

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi.

Vlažilnik zraka v spalnici – da ali ne?

Vlažilnik zraka v spalnici se zdi tako odlična rešitev, toda če se odločite za nakup, morate upoštevati nekaj pomembnih napotkov.

Pretiravanje s kofeinom poveča nevarnost za osteoporozo

Prepogosto uživanje večjih odmerkov kofeina lahko privede do številnih težav, povezanih z zdravjem.

Berta Cáceres: »Bojijo se nas, ker se jih ne bojimo.«

Berta Cáceres, mati štirih otrok, leta 2015 dobitnica Goldmanove nagrade, prestižnega mednarodnega priznanja za izjemne okoljevarstvene dosežke, je bila namreč marca 2016 zahrbtno umorjena na svojem domu.

Kari s paradižnikom in čičeriko

Indijsko obarvana jed kari s paradižnikom in čičeriko za okusno kosilo.

Tibetanske vaje: 6 obredov za zdravje in mladost

Tibetanske vaje niso le vaje, temveč so starodavni obredi – ključ do večne mladosti, zdravja in življenjske moči.
Ekologija & okoljeGradnja z lesom – rešitev za globalno segrevanje?

Gradnja z lesom – rešitev za globalno segrevanje?

MORDA VAS ZANIMA

Za globalno segrevanje je kriv preplet različnih dejavnikov. Osnovna težava je seveda prevelika količina ogljikovih izpustov. Zajezitev te težave zahteva kombiniran pristop. Po eni strani je treba poskrbeti za ukrepe za zmanjšanje novih izpustov, po drugi strani pa je pomembno tudi iskanje rešitev za čezmerne količine ogljika, ki so že v ozračju. Raziskovalci z ameriške univerze Yale in nemškega Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje so se lotili iskanja učinkovite rešitve za drugo težavo, torej za obstoječi presežek ogljika oziroma ogljikovega dioksida. Kot so zapisali v poročilu, ki je nastalo na podlagi njihovih raziskav in ki je bilo objavljeno v reviji Nature Sustainability, bi bila lahko zelo koristna pogostejša uporaba lesa pri gradnji objektov, predvsem v večjih mestih. 

Pogostejša uporaba lesa bi lahko poskrbela za občutno zmanjšanje količine ogljika v ozračju

- Oglas -

Zakaj prav les? Ko gre za poskuse zmanjšanja količine ogljika v ozračju, ima gradnja z lesom številne prednosti v primerjavi z večino drugih materialov. Medtem ko mnogi materiali prispevajo k dodatnemu sproščanju ogljika, ima les povsem nasproten učinek. Zanj je namreč značilno, da ogljik absorbira. To velja še posebej za t. i. kompozitni les. Ogljik, ki bi sicer ostal v ozračju, bi se torej shranil oziroma absorbiral. To bi lahko poskrbelo za občutno zmanjšanje količin ogljikovih izpustov v ozračju. Pogostejša gradnja z lesom oziroma s kompozitnim lesom bi lahko poskrbela celo za do 68 milijonov ton manj ogljika.

Bivanje v leseni hiši

Manj negativnih vplivov na okolje že med pridobivanjem in obdelavo

Pri vplivih različnih vrst gradbenih materialov na podnebne spremembe oziroma na globalno segrevanje je treba imeti v mislih tudi sam postopek pridobivanja teh materialov, ki je v mnogih primerih zelo obremenjujoč za okolje. Uporaba materialov, kot je kompozitni les, naj bi bila boljša izbira tudi s tega vidika. Postopek, ki omogoča uporabo lesa v gradbeništvu, je namreč praviloma precej bolj okolju prijazen kot postopki, ki so potrebni pri drugih materialih.

Učinek gozda sredi urbanega okolja

Ekipa raziskovalcev, ki je pripravila uvodoma omenjeno poročilo, opozarja, da že vse od začetka industrijske revolucije v ozračje spuščamo ogromne količine ogljika, ki je bil pred tem shranjen v gozdovih in v tleh. Osrednji namen znanstvenikov je bil tako pokazati, da obstaja možnost vrnitve oziroma vsaj delne vrnitve k predindustrijskemu stanju. Presežek ogljika v ozračju je torej mogoče usmeriti nazaj k lesu, le da v tem primeru ne bi šlo za gozdove, ampak za les kot gradbeni material. Gre torej za nekakšen podaljšek gozda oziroma za učinek gozda v urbanih okoljih.

Nazaj v prihodnost: lesena gradnja kot rešitev za naš planet?

Pogostejša gradnja z lesom naj bi bila še posebej pomembna v velemestih. Po nekaterih podatkih naj bi bilo namreč za 20 odstotkov vseh izpustov ogljika odgovornih zgolj 100 mest. Sprememba teh mest v območja, ki absorbirajo ogljik, bi lahko torej predstavljala izredno pomemben premik pri spopadanju z globalnim segrevanjem. Nikakor torej ne smemo podcenjevati lesa kot gradbenega materiala. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za material preteklosti in da se je pametneje usmeriti k modernejšim rešitvam, je resnica povsem nasprotna. Zdi se namreč, da je prihodnost prav v leseni gradnji – in to celo prihodnost našega planeta. Ugotovitve strokovnjakov z univerze Yale in Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje so tako nekaj, kar si vsekakor zasluži več pozornosti pri načrtovanju novih stavb oziroma pri urbanističnem načrtovanju.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×