Gozdni vrt: Pridih gozda v bližini doma

Naj bo le drevo ali dve ali pa celo pravi gozdni vrt, drevje je lahko prijetno okolje za rekreacijo ali za sproščanje. Divje češnje, lipe, divji kostanji ali različni iglavci in druge trajnice nam lahko vrt popestrijo in pričarajo pravo gozdno idilo. V poletnih dneh nam dajejo prijetno senco, zato lahko v njihovo bližino namestimo ležalnik ali visečo mrežo. Če imam dovolj velik vrt, pa si lahko omislimo kar posnetek gozda. Vendar moramo biti pri umestitvi gozdnih dreves v svoj vrt nadvse pazljivi. Drevesa lahko zrastejo visoko in nam senčijo zelenjavni vrt. Določene vrste so tudi gostitelji različnih bolezni, ki nam nato prizadenejo sadno drevje. Drevesa imajo tudi močne korenine, ki nam lahko poškodujejo dvorišče itd.

gozdni vrt v bližini doma
Pri izbiri dreves bodimo pozorni na to, katere vrste izberemo. Svetujemo vam, da raje izbirajte drevesne vrste, ki uspevajo tudi pri nas.

Pomen gozdnih kotičkov v vrtu

Z umeščanjem gozdnih rastlin v svoj vrt bomo popestrili biotsko raznovrstnost vrta, zaradi česar lahko pozitivno vplivamo tudi na rodovitnost vrta. Poleg tega ima to več pozitivnih vplivov na naš vrt. Gozdni vrt namreč zastira zemljo in s tem zadržuje vlago v tleh, ki je na voljo tudi drugim rastlinam. Odpadlo listje, ki se nabira, ustvarja organsko snov v tleh. Uporabimo pa ga lahko tudi v kompostu. Gozdni kotiček daje zatočišče tudi številnim žuželkam in ptičem. Drevesa in grmovje s svojimi cvetovi privabijo številne naravne plenilce. Ti pa so tudi naravni plenilci škodljivcev naših vrtnin. Na vejah dreves si lahko omislimo mini zeliščne vrtičke.

Zasaditev gozdnega kotička

Kako natančno postaviti gozdni vrt, je težko napisati, saj je načinov zelo veliko, najbolj pa je odvisno od želje posameznika ter same lokacije, kjer si želimo gozdni kotiček urediti. Gozdni kotiček si lahko namreč uredimo tako na ravnini, kakor tudi na naklonu. Lahko si ga ustvarimo na njivi ali na travniku. Glede na izbiro se bodo razlikovale le drevesne vrste, ki si jih bomo v danem primeru izbrali.

PREBERITE TUDI:  Setev endivije in radiča

Za ureditev pravega gozdnega vrta potrebujemo večje površine, vendar si lahko že v manjšem delu omislimo gozdno gredico ali gozdni kotiček. Tako lahko v tak kotiček zasadimo dva ali tri drevesa, pod njimi pa tudi druge različne gozdne rastline, lahko pa tudi zvončke, telohe, kopitnike in druge rastline. Pri izbiri dreves bodimo pozorni na to, katere vrste izberemo. Svetujemo vam, da raje izbirajte drevesne vrste, ki uspevajo tudi pri nas. Pri tem pa moramo vedeti, da če zasadimo bukve, javorje in smreke, imajo ta drevesa goste krošnje, zato prepuščajo malo svetlobe in pod njimi podrast ne uspeva. Tudi kotiček bo temnejši. Nasprotno pa imajo rdeči bor, jesen, macesen in breza redkejšo krošnjo, zato prepuščajo več svetlobe in podrast tudi lepše raste. Pri postavitvi gozdnega kotička pa moramo paziti na višino dreves, saj omenjena lahko v višino dosežejo tudi več deset metrov. Zato lahko svojo senco mečejo zelo daleč, tudi na zelenjavni vrt, če raste v okolici.

gozdna drevesa na vrtu
Z umeščanjem gozdnih rastlin v svoj vrt bomo popestrili biotsko raznovrstnost vrta, zaradi česar lahko pozitivno vplivamo tudi na rodovitnost vrta.

Nekoliko nižja so sadna drevesa. Poleg klasičnih sadnih vrst lahko v gozdni kotiček posadimo pri nas po nepotrebnem nekoliko pozabljene drevesne vrste, kot so čremsa, jerebika in murva, ki nas poleg sence razveselijo tudi s svojimi plodovi.

V gozdnem kotičku zasadimo tudi grme. V gozdni kotiček lahko tako umestimo lesko, forsitijo in lovorikovec. Z grmovjem lahko zapolnimo prostor med in pod drevesi. Grmi pa nam lahko služijo tudi kot vetrna zaščita. To je še posebej priporočljivo tam, kjer so vetrovi pogostejši in močnejši. Vetrovi lahko namreč povzročajo vetrno erozijo, to pomeni, da nam z obdelovalnih površin (vrta) odnašajo zgornjo plast zemlje in s tem siromašijo naš vrt.

PREBERITE TUDI:  Ožepek na domačem vrtu in čaj proti kašlju

Prav tako si lahko zasadimo vzpenjavke in plezalke. V gozdni kotiček bosta sodila predvsem srobot in bršljan, ki nam lahko prav tako pomagata ustvariti naravno vetrno zaščito ter pisano živo mejo.

peteršilj v lončku na drevesu
Na vejah dreves si lahko omislimo mini zeliščne vrtičke.

Na kaj moramo biti pri zasnovi še posebej pazljivi

Pri zasnovi gozdnega vrta pa moramo biti vseeno pazljivi tudi na to, da so lahko določene drevesne vrste gostitelj bolezni sadnega drevja.

Tako je na primer smrdljivi brin (oz. druge okrasne vrste brina) gostitelj glive, ki okužuje hruško z hruševo rjo. Hruševa rja sicer ni nevarna bolezen in jo na hruškah prepoznamo po značilnih okroglih rdečih pegah s črnimi pikicami, ki v velikost merijo do 1 cm. Če želimo imeti na vrtu lepe hruške, zato nikar ne sadimo smrdljivega brina.

Korenine dreves lahko poškodujejo tudi temelje hiš, zamašijo kanalizacijo ali poškodujejo dovozne poti k hiši ali zidane ograje. Predvsem drevesne vrste, ki za svojo rast potrebujejo več vlage, lahko prst dodobra osušijo, zaradi česar pride do posedanja podlage, kar lahko privede do pokanja zidov, tlakovcev itd. Korenine lahko tudi dvigujejo tlakovano površino, ali korenine v iskanju vode poškodujejo kanalizacijsko omrežje. Seveda pa so različne drevesne vrste različno nevarne, prav tako nekatere potrebujejo več let, celo desetletij, da dosežejo velikost, ki bi bila lahko nevarna. Vsekakor pa naj pri izbiri dreves za gozdni kotiček velja, da moramo različne vrste dreves saditi v različni oddaljenost od hiše. Tako lahko sadimo brezo le 10 m, bukev 15 m, lipo 20 m, hrast 30 m in vrbo kar 40 m od hiše ali zidanih površin. Pri tem naj nas ne zavede velikost semena. Kajti tudi iz majhnega semena se lahko razvije zelo veliko drevo.