Gojenje ingverja doma je zelo priročno in preprosto. Sami lahko pridemo do svojega pridelka, ki ga največkrat uporabljamo predvsem pozimi. Gomolj, katerega domovina je Azija, je prišel na police naših trgovin šele pred leti, in takrat smo tudi pri nas lahko začeli uživati ob njegovih blagodejnih in predvsem zdravilnih učinkih ter v neštetih kombinacijah uporabe. Ingver pa ni samo korenina, ampak je lahko tudi okrasna lončnica z lepim cvetom, ki nam bo popestrila notranje prostore, saj spada v skupino nezahtevnih sobnih rastlin. Pravi ingver in njegova sorodnika – kurkumo in kardamom – srečamo tudi v cvetličarnah in vrtnarijah kot okrasne rastline.
Pravi ingver (Zingiber officinale) uvrščamo v družino Zingiberaceae, sem sodita tudi kurkuma in kardamom. Rastlina ima pokončno steblo, kjer rastejo listi, ki so si obrnjeni nasproti in do 30 centimetrov veliki. So suličasti in z izrazito osrednjo žilo ter svetlečo površino. Na vrhu posebnega manjšega cvetnega stebla, prekritega z luskastimi listi, so razvrščeni cvetovi nenavadne oblike. Spodnji venčni listi so oblikovani v rožnato ali svetlo vijoličasto ustno. Vršni cvetovi so rumenkasti. Ingver gojijo po vsej jugovzhodni Aziji, Indoneziji, Maleziji, v Avstraliji in na Japonskem. Kot okrasno rastlino žlahtnitelji največkrat ponujajo Zingiber spectabilis, ki ima nekaj sort z lepo obarvanimi luskami cvetnega stebla in liste z belimi progami.
Vzgojimo si ingver doma
Za gojenje ingverja potrebujemo večji plastični lonec, ki ga postavimo na balkon ali teraso, lahko pa tudi v visoko gredo. Ingver nima korenine, da bi jo posadili globoko v zemljo, ampak ima rizom, ki ga posadimo na vrh lonca, kjer ga zasujemo samo s plastjo zemlje v višini 2 centimetrov tako, da ga nekaj gleda tudi ven. Lonec je treba postaviti na svetlo mesto v marcu, saj je takrat dovolj dnevne svetlobe. Že v aprilu ga smemo postaviti tudi ven na teraso ali balkon, vendar moramo spremljati dnevne in nočne temperature. Temperatura ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija. Rastlina bo ob rednem zalivanju začela poganjati liste in bo zelo hitro rasla. Morda se nam bo pokazalo tudi cvetje, ki je zelo lepe marelične barve.
Za ingver je značilno, da potrebuje veliko vode in zalivanja. Vseeno moramo paziti, da vode ni preveč, saj lahko korenina zgnije. Ta preizkus opravimo s prstom, ki ga potisnemo v zemljo, in če imamo občutek, da je zemlja mokra, ima vonj po plesni, pomeni, da smo preveč zalivali in je treba rastlino presaditi. V primeru suhosti zemlje pa zalijemo večkrat po malem. Rastlina nam bo zelo hvaležna, če bomo za zalivanje uporabljali deževnico oziroma postano vodo, segreto na zunanjo temperaturo.
Ko se odločimo, da bomo posadili ingver, najprej potrebujemo koreniko oziroma v našem primeru rizom. Pri tem je pomembno, kje ga nabavimo. Če ga nabavimo v ekološki trgovini, lahko predpostavljamo, da njegova skorja ni obdelana s kemičnimi sredstvi, kot so npr. zaviralci rasti, v primeru nakupa v običajni trgovini pa je zaželeno, da ga čez noč namočimo v vodi. Tako speremo kemična sredstva za obdelavo korenine proti kaljenju.
Rizom, ki ga nameravamo saditi, mora imeti čvrsto skorjo, ki ne sme biti mehansko poškodovana ali pa kazati znakov plesni. Za dobro kaljivost pa ga je smiselno namočiti čez noč v blag kamilični čaj. Učinki kamiličnega čaja so v tem, da razkuži rizom morebitnih glivnih spor ter da korenino hidrira.
V času intenzivne rasti ni potrebno rahljanje vrhnje plasti zemlje, vendar je zaželeno dodajanje komposta. Priporočljivo je tudi, da vrhnjo plast zastremo z drobnimi lesnimi sekanci, ki bodo zadrževali potrebno vlago. V jesenskih mesecih se bodo začeli sušiti listi, kar je znak, da je korenina zrela za izkop. V vmesnem obdobju lahko od glavne korenike odtrgamo tudi stranske poganjke in jih posadimo v lončke ter si tako sami razmnožujemo rastline. Tudi ingverjevo korenino (če imamo res veliko) oziroma rizom lahko še pred sajenjem razrežemo na manjše dele, rane pa posipamo z mletim cimetom, saj ta rano razkuži in jo posuši.
Pridelava ingverja v rastlinjakih
Za vzgojo večje količine ingverja se le-tega lahko lotimo v rastlinjaku, vendar pa potrebujemo ogrevan rastlinjak. Ingver potrebuje najmanj deset mesecev od cvetenja do izkopa korenine. Rastlinjak lahko ogrevamo na različne načine. Zanimivo ogrevanje je prek kompostiranja v kompostnem kupu, ki je postavljen znotraj rastlinjaka. Ta kompostni kup se po končanem kompostiranju uporabi za vzgojo ingverja. Zaradi komposta znotraj rastlinjaka se bo povečala količina CO2. Rastlina bo hitreje rasla, saj bo fotosinteza obsežnejša.
Rastlinjak je izoliran z 10 centimetrov debelim izolativnim materialom. Tako bodo služila tla v notranjosti rastlinjaka kot toplotna baterija, ki sončno toploto, sprejeto čez dan, oddaja v prostor čez noč. V notranjosti so vkopane v tla drenažne cevi z zajemom zraka na vrhu rastlinjaka in izpustom pri tleh. Tako se zajema vroč zrak čez dan, njegova temperatura se sprosti v zemljo rastlinjaka in dodatno ogreje zemeljsko baterijo.
Skladiščenje
V pozni jeseni se nam bodo začeli sušiti listi, kar je znak, da je ingverjeva korenika zrela za izkop. Odstranimo suhe liste, jih porežemo in kompostiramo. Previdno se lotimo izkopa korenine, da ne poškodujemo nežne kože. Odrežemo korenine, ki izraščajo iz rizoma. Rizome dobro operemo pod tekočo vodo. Tiste, ki jih ne bomo uporabili za prehrano, si skladiščimo v mrzlem in temnem prostoru, zakopane v mivki, kjer bodo počakali do naslednje pomladi.
Uporabnost
Ko izkopljemo koreniko, jo dobro operemo pod tekočo vodo in je takoj primerna za uporabo. Če smo pridelali večjo količino ingverja, ga lahko razrežemo in zamrznemo ali pa naribanega damo v majhne lončke in takšnega zamrznemo oziroma naredimo ingverjeve ledene kocke. Za te potrebujemo limonin sok in fino nariban ingver, ki ga umešamo v limonin sok. Vse skupaj vlijemo v modele za led. Tako imamo pripravljeno mešanico za limonade, čaje ali pa kakšne druge jedi. Zelo uporaben je tudi med z ingverjem: ingver naribamo v med, in tako imamo zdravilo proti kašlju in bolečemu grlu vedno pri roki.
V zadnjih nekaj letih se je prepoznavnost ingverja skoraj podeseterila, saj smo hitro spoznali njegove učinke pri prehladnih obolenjih. Vendar je njegova uporabnost veliko večja, saj ga lahko uporabljamo za čaj, pivo, vino, kavo ali ga dodajamo jedem, če želimo imeti pikanten okus.
Ingver pa ima tudi zelo močne zdravilne učinke: uporabljamo ga proti slabosti, glavobolu, bruhanju, driski.
Olajšuje pa nam prebavo, povečuje apetit, zmanjšuje kronično utrujenost, znižuje holesterol in povišano telesno temperaturo.
Sami pa si lahko pripravimo tudi ustno vodo za izpiranje in grgranje. Ustno vodo si lahko pripravimo skupaj s čajem iz žajblja, ki deluje antiseptično ter poskrbi za svež dah. Za grgranje pa uporabimo lahko samo ingver skupaj s timijanom, saj ta deluje pomirjujoče na kašelj.
Ingverjevi bomboni
Poznamo dve vrsti ingverjevih bombonov: trde in žele. Trde ingverjeve bombone pripravimo tako, da skuhamo sirup z enakim deležem vode in sladkorja, dodamo eno čajno žličko limoninega soka, eno čajno žličko medu, pol žličke mletega ingverja (posušenega) in pol žličke mletih klinčkov. To kuhamo tako dolgo, da se ustvari nitasta struktura. Bombone nato z žličko ali dresirno vrečko na papir za peko položimo kot kapljice in jih pustimo, da se posušijo. Suhe bombone povaljamo v mletem sladkorju.
Preverite tudi: Domači bonboni proti kašlju z medom, limono in ingverjem
