Plastični odpadki so nekaj, na kar lahko na žalost naletimo na praktično vsakem koraku. Odpadki iz tega materiala seveda predstavljajo še posebej veliko obremenitev za okolje. Gre za težavo, ki zahteva kombinacijo različnih ukrepov. V osnovi so seveda pomembni predvsem ukrepi, ki poskrbijo za to, da se plastični odpadki niti ne znajdejo v naravi. Eden od njih je preusmeritev k embalaži za večkratno uporabo. Čeprav je tu na voljo še ogromno prostora za izboljšave, bi bilo utopično pričakovati, da bo možna popolna eliminacija plastičnih odpadkov. Poleg tega pa je treba najti rešitev za obstoječe odpadke. Prav lahko se zgodi, da bo imela pomembno vlogo pri spopadanju s to težavo goba oziroma gliva Pestalotiopsis Microspora. Gre namreč za zelo posebno gobo, ki je postala znana zaradi dejstva, da lahko prebavi plastiko oziroma poliuretan …
Goba, ki izstopa po svoji »neizbirčnosti« …
Glive so praviloma precej manj zahtevne od rastlin. Ker njihov obstoj ni odvisen od procesa fotosinteze, lahko brez večjih težav rastejo tudi v navidezno precej neugodnih, temačnih okoljih. Za rast torej ne potrebujejo nujno sončnih žarkov. Zanje so pomembna predvsem različna hranila, ki jih črpajo iz prsti. Določene vrste gliv so še posebej neizbirčne. Gliva Pestalotiopsis Microspora je nedvomno ena takšnih. Kot omenjeno, jo lahko namreč nahranijo celo naši plastični odpadki.
Zdi se torej, da nas je narava še enkrat več prehitela. Medtem ko se človeštvo z okoljsko krizo spopada s polžjo hitrostjo, narava ponuja unikatne rešitve za težave, ki jih je ustvaril človek. Seveda zgolj goba Pestalotiopsis Microspora ne bo dovolj za zajezitev težav, povezanih z odpadno plastiko, vendar lahko morda njeno odkritje oziroma odkritje njenih edinstvenih lastnosti vsaj deloma prispeva k uspešnejšemu boju z morjem plastičnih odpadkov, ki preplavlja naš planet.
Že pred tem odkrite bakterije, ki lahko razgrajujejo plastične odpadke v oceanih
Goba Pestalotiopsis Microspora sicer ni prvi organizem, ki lahko dobesedno poje naše plastične odpadke. Znanstvenikom je namreč uspelo še pred odkritjem omenjene gobe najti organizme, katerih lastnosti so precej podobne. Vendar pa je šlo pri tem večinoma za bakterije, ki so sposobne razgradnje plastike v oceanih. Po drugi strani pa je precej težje najti kopenske organizme, ki lahko razgrajujejo plastiko oziroma določene vrste plastičnih odpadkov.
»Čudežna gliva«, ki lahko pomaga v boju s posebej trdovratnimi plastičnimi odpadki
Tudi če gre za vrsto plastike, pri kateri je v določenih pogojih možna vsaj delna razgradnja, so za to potrebni specifični pogoji. Vsekakor so običajno potrebni vsaj sončni žarki. Plastični odpadki v zemlji, ki niso neposredno izpostavljeni žarkom, lahko torej tam ostanejo zelo dolgo in pri tem onesnažujejo prst. Edinstvena prednost gobe Pestalotiopsis Microspora je tako prav ta, da za svoj obstoj ne potrebuje neposredne svetlobe.
Razgradnja plastičnih odpadkov je lahko zato bistveno učinkovitejša, saj lahko poteka tudi v »neidealnih« pogojih. Znanstveniki tako upajo, da nam bo goba Pestalotiopsis Microspora pomagala predvsem pri razgradnji tistih nevidnih oziroma bolj skritih plastičnih odpadkov, ki so pogosto še posebej pereča težava.
Ena sama metoda seveda ne bo dovolj
Zanašanje na to, da nas lahko pred okoljsko katastrofo reši goba oziroma gliva, bi bilo seveda pretirano optimistično – ne glede na to, kako fascinantne so lastnosti Pestalotiopsis Microspore. Seveda pa po drugi strani ne bi bilo smiselno podcenjevati tovrstnih metod, še posebej če so nam ponujene na pladnju oziroma če je zanje poskrbela kar narava. Izraba manj očitnih možnosti pri spopadanju s plastičnimi odpadki je tako nedvomno nekaj, kar je smiselno pozdraviti.