Celine in oceani na severni polobli so se po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov pričeli segrevati že z začetkom uporabe fosilnih goriv v industrijski dobi pred skoraj dvestotimi leti. Prvi znaki segrevanja in porasta toplogrednih plinov so se na območju tropskih oceanov in arktike pojavili že leta 1830, kar pomeni, da se je globalno segrevanje, kakršnega poznamo danes, pravzaprav začelo že pred več kot 180 leti.
Meritve temperatur potekajo šele od leta 1880 dalje
Raziskovalci v Avstraliji so našli dokaze za zgodnji pojav segrevanja, potem ko so preučili preko 500 let obširne podatke o drevesnih koncentričnih krogih, koralah in ledenih plošč, ki skupaj tvorijo naravni arhiv zgodovinskih temperatur in njihovega spreminjanja na Zemlji. Mnogo tega, kar o klimatskih spremembah vemo danes, temelji na natančnih meritvah temperatur od leta 1880 dalje, vendar pa so raziskovalci šele zdaj odkrili, kdaj in na kakšen način se je zloglasno segrevanje sploh začelo.
Končno je vidna celotna slika
»Mnogo je znanega o klimatskih spremembah, vsaj odkar imamo inštrumente, s katerimi lahko beležimo točne podatke,« je dejal Nerilie Abram, podnebni znanstvenik iz avstralske Nacionalne univerze, »želeli smo odkriti, ali nam ti podatki kažejo celotno sliko.« Z obdelavo vseh znanih podatkov so znanstveniki ugotovili, da so temperature oceanov in zraka nad severno poloblo začele naraščati že pred natančnim beleženjem temperatur. Prišli so do zaključka, da se je vse skupaj začelo že okrog leta 1830. »Rast emisij toplogrednih plinov v 19. stoletju je v primerjavi s sedanjo izjemno majhna, vendar vseeno lahko govorimo o začetku pojava, ki je danes prerasel v enega največjih problemov sodobnega sveta,« je še dodal Abram.
Kaj lahko naredimo?
Za ustavitev globalnega segrevanje je potrebno zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Iskanje alternativnih virov energije, ki bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv, poteka že dlje časa, vendar trenutno dostopni alternativni viri še ne dosegajo učinkovitosti obstoječih virov energije, poleg tega pa zaradi njihove visoke cene niso dostopni prebivalcem manj razvitih okolij. Dejstvo je tudi, da je množična živinoreja za skokovito porast toplogrednih plinov zaslužna bolj kot ves svetovni prevozni promet skupaj, zato nam v letih, ki prihajajo, ne bo preostalo drugega, kot da proizvodnjo mesa in mleka drastično zmanjšamo.