Fermentirane redkvice s česnom so zelo okusen, obenem pa izjemno zdrav prigrizek. Dodate jih lahko sendvičem, solatam itn. Prijetno slan, rahlo oster okus je dopolnjen s hrustljavo teksturo, v kateri običajno uživajo tudi otroci. Če ne veste, kako bi porabili sveže redkvice, je fermentacija vsekakor odlična ideja. Postopek je zelo preprost in relativno hiter.
Redkvice že same po sebi vsebujejo veliko koristnih hranilnih snovi. Po zaslugi fermentacije oziroma laktofermentacije pa lahko postanejo še bolj zdrave …
Sestavine
- 1 liter vode
- 3 skodelice na rezine narezanih redkvic
- 3 stroki česna
- 3,5 žličke morske soli
Poleg navedenih sestavin boste potrebovali še večji steklen kozarec s pokrovom. Preden se lotite priprave fermentiranih redkvic, kozarec in pokrov temeljito očistite.
V loncu zavrite vodo. Nato odmerite približno 830 mililitrov vode, ki ji dodajte sol. Dobro premešajte in počakajte, da se slanica ohladi na sobno temperaturo.
Medtem ko se voda ohlaja, olupite česen in stroke položite na dno kozarca. Dodajte še očiščene in na tanke rezine narezane redkvice, pri čemer pazite, da boste na vrhu pustili približno 4 centimetre prostora.
V kozarec nato nalijte slanico, ohlajeno na sobno temperaturo. Rezine redkvic naj bodo povsem prekrite, vendar voda ne sme segati povsem do vrha kozarca (na vrhu naj ostane vsaj za 2,5 centimetra prostora).
Priporočljivo je, da redkvice obtežite s stekleno utežjo. Tako bodo ostale potopljene v slanico, kar bo olajšalo fermentacijski postopek.
Kozarec zaprite in ga za 3–5 dni pustite na sobni temperaturi. Pri tem pazite, da ne bo neposredno izpostavljen sončni svetlobi (postavite ga lahko na primer v kuhinjsko omarico). Dlje ko boste čakali, ostrejši bo okus redkvic.
Zelo pomembno je, da vsak dan rahlo pritisnete na pokrov. Če se ne udre, se je v notranjosti kozarca nabralo že zelo veliko ogljikovega dioksida, ki ga morate spustiti ven, sicer lahko kozarec eksplodira. Pokrovček rahlo odvijte, da se izloči presežek ogljikovega dioksida, nato pa ga nemudoma spet zatesnite.
Ko dosežete okus in teksturo, ki sta vam všeč, kozarec s fermentiranimi redkvicami premestite v hladilnik.

Najpomembnejše koristi redkvic
V redkvicah lahko najdemo veliko vitamina C, ki je zelo pomemben za tvorbo kolagena in močan imunski sistem. Gre za odličen antioksidant, ki telo ščiti pred škodljivimi prostimi radikali. S tem se zmanjša tveganje za različna kronična obolenja in pospešeno staranje.
Podobno kot druge križnice tudi redkvice vsebujejo snovi, ki se v telesu razgradijo v izotiocianate – snovi, ki se lahko pohvalijo s protirakavim delovanjem.
Ker vsebujejo veliko vlaknin, so redkvice zelo koristne za prebavo, pa tudi za srčno-žilni sistem in za uravnavanje krvnega sladkorja.
Med najpomembnejše koristi redkvic pa spada še njihovo protiglivično delovanje. Vsebujejo namreč beljakovino, imenovano RsAFP2, ki lahko prepreči čezmerno razrast glivic v telesu. Uživanje redkvic lahko tako pomaga tudi pri spopadanju s kandidozo, tj. glivično okužbo s kandido.
Prednosti laktofermentacije
Laktofermentacija poskrbi za obilje koristnih bakterij, ki obogatijo črevesni mikrobiom. To lahko pozitivno vpliva na prebavo, pa tudi na številne druge procese in sisteme. Zdrav črevesni mikrobiom je med drugim zelo pomemben za optimalno delovanje imunskega sistema in za dobro razpoloženje (prevlada škodljivih mikroorganizmov v črevesju oziroma t. i. disbioza povečuje tveganje za depresijo).
Med procesom nastaja mlečna kislina, ki poskrbi za zanimiv, rahlo kiselkast priokus in za daljši rok uporabnosti živil. Laktofermentacija velja za enega izmed najstarejših tradicionalnih načinov konzerviranja živil. Mlečna kislina lahko obenem razgradi snovi, ki ovirajo prebavo. To izboljša biorazpoložljivost hranilnih snovi, kar pomeni, da telo lažje izkoristi esencialna hranila, ki se skrivajo v zaužitih živilih.