Nalepka z zeleno črko A na hladilniku ali pralnem stroju pomirja vest. Kupili ste trajnostno, kajne? Resnica je nekoliko bolj zapletena. Energijski razred pove, koliko elektrike aparat porabi med delovanjem. Ne pove pa, koliko virov je bilo potrebnih za njegovo izdelavo, kako dolgo bo služil, ali ga je mogoče popraviti in kaj se z njim zgodi, ko neha delovati. Trajnostnost je širši pojem, kot ga zajame ena sama nalepka.
Življenjska doba šteje
Aparat, ki porabi nekoliko več elektrike, a deluje petnajst let, je za okolje boljši od varčnejšega, ki odpove po petih. Proizvodnja novega hladilnika ali pralnega stroja zahteva surovine, energijo, transport in embalažo. Vsaka prezgodnja zamenjava pomeni novo breme za planet.
Pri izbiri hladilnika se zato splača pogledati onkraj cenovne etikete. Debelina izolacije, kakovost kompresorja in vrsta hladilnega sredstva vplivajo na dolgoživost. Proizvajalci, ki ponujajo daljšo garancijo, svojim izdelkom očitno zaupajo. Petletna garancija na kompresor ni reklamni trik, temveč pokazatelj, da je aparat narejen za dolgotrajno delovanje.
Popravljivost ni samoumevna
Evropska unija je leta 2021 uvedla pravico do popravila. Proizvajalci bele tehnike morajo zdaj zagotavljati nadomestne dele še deset let po koncu proizvodnje določenega modela. Toda zakon je eno, praksa pa drugo. Nekateri aparati so zasnovani tako, da je zamenjava najpreprostejšega rezervnega dela nočna mora. Vijaki so skriti, plastični zatiči se lomijo, elektronika je zalita v smolo.
Pralni stroj z dostopnim filtrom, zamenljivimi ležaji in standardnimi cevmi bo služil leta dlje od tistega, pri katerem je ob prvi okvari skoraj ceneje kupiti novega kot ga popraviti. Pred nakupom je vredno preveriti, ali proizvajalec objavlja navodila za popravilo in ali so nadomestni deli dostopni po razumnih cenah. Cenejši aparat je lahko dolgoročno dražji, saj ga ob okvari ne more popraviti niti spreten domači mojster; brez servisne službe preprosto ne gre.
Poraba vode ostaja prezrta
Energijski razred je pri nakupu praviloma v ospredju, poraba vode pa pogosto zdrsne mimo radarja. Pri pralnih in pomivalnih strojih je količina vode, ki jo aparat porabi med ciklom, enako pomembna kot poraba elektrike. Vode nimamo na pretek, čeprav se pri nas še vedno pogosto obnašamo, kot da je samoumevna.
Sodoben pomivalni stroj porabi med šest in deset litrov vode na cikel, medtem ko so starejši modeli potrebovali dvajset litrov ali več. Razlika se pozna tako na položnici kot v vplivu na okolje. Ko izbirate nov aparat, primerjajte tudi podatek o porabi vode pri standardnem programu. Najdete ga na energijski nalepki, vendar ga kupci pogosto spregledajo, ker se osredotočijo predvsem na črko, ki označuje razred.
Material pove zgodbo
Plastika ni enaka plastiki. Pri cenejših aparatih so številni deli iz tankostenske plastike, ki po nekaj letih postane krhka. Kakovostnejši modeli imajo notranjost iz nerjavečega jekla ali iz debelejše, UV-odporne plastike. Razlika ni le estetska, trpežnejši materiali prinašajo manj okvar in daljšo življenjsko dobo.
Vrata hladilnika, ki jih odprete in zaprete tisočkrat na leto, morajo prenesti takšno obremenitev. Kovinski tečaji zdržijo bistveno dlje od plastičnih, dobro izdelano tesnilo, ki se ne deformira, pa ohranja učinkovitost hlajenja tudi po desetletju uporabe. Gre za podrobnosti, ki jih na nalepkah ne boste našli, odločajo pa o tem, kako dolgo bo aparat dejansko zdržal.
Hrup ni le nadloga
Glasnost delovanja je pogosto prezrta lastnost. V odprtih bivalnih prostorih, kjer je kuhinja del dnevne sobe, glasen hladilnik ali pomivalni stroj moti pogovor in počitek. Toda hrup ni le vprašanje udobja. Glasnejši aparati pogosto delujejo manj učinkovito, saj glasnost nakazuje trenje, vibracije in izgubo energije.
Tihi kompresor v hladilniku ne pomeni le mirnejšega doma, temveč tudi manjšo porabo elektrike. Dobro uravnotežen boben v pralnem stroju ne pomeni le manj hrupa, temveč tudi manj obrabe ležajev in daljšo življenjsko dobo. Glasnost, izražena v decibelih, je zapisana na vsaki energijski nalepki. Aparat z glasnostjo pod 40 decibelov je v praksi skoraj neslišen.
Kdaj zamenjati staro
Stara bela tehnika ni nujno slaba bela tehnika. Hladilnik, ki deluje brezhibno že dvajset let, je za okolje boljši od novega, četudi porabi več elektrike. Ogljični odtis proizvodnje novega aparata lahko potrebuje leta varčnejšega delovanja, da se izniči. Zamenjava je smiselna, ko so stroški popravila previsoki, ko aparat porabi nesorazmerno veliko energije ali vode, ali ko nadomestni deli niso več dostopni. Sicer pa velja načelo: če deluje, ne popravljaj. In če ne deluje, poskusi popraviti, preden kupiš novo.
Nalepka je začetek, ne konec
Energijski razred je koristen podatek, a ni celovita ocena trajnostnosti. Aparat, ki porabi malo elektrike, a odpove po petih letih, ni trajnostna izbira. Aparat, ki ga ni mogoče popraviti, ni trajnostna izbira. Aparat iz materialov, ki se hitro obrabijo, ni trajnostna izbira.
Trajnostna bela tehnika je tista, ki služi dolgo, jo je mogoče popraviti, porabi zmerno količino energije in vode ter je ob koncu življenjske dobe primerna za reciklažo. Takšnih lastnosti ena sama nalepka ne zajame. Zajame pa jih premišljena izbira kupca, ki si vzame čas in pogleda onkraj velike zelene črke.
Preberite tudi:
- Najpogostejša napaka pri postavitvi novoletnih lučk, ki poviša račun za elektriko
- So A+++ aparati res vredni nakupa? Resnica o energijskih razredih
