DomovZdravje & prehranaPodarite življenje - naj darovanje kostnega mozga ne bo več tabu

Podarite življenje – naj darovanje kostnega mozga ne bo več tabu

Darovanje kostnega mozga je tema, ki ljudi zanima, a je v Sloveniji še vedno tabu, saj o njej večina še vedno ve premalo. Društvo študentov medicine Maribor je ta primanjkljaj začelo aktivno naslavljati z neprofitnim projektom Epruvetka. Kot pojasnjuje vodja projekta Ana Marija Ledinšek, je njihov namen spodbuditi motivacijo in razmišljanje o darovanju ter s širjenjem znanja o darovanju krvotvornih matičnih celic pripomoči k razbijanju te tabu teme pri nas.

- Oglas -

Darovanje kostnega mozga

Zakaj bi darovali kostni mozeg?

Ledinškova izpostavlja, da po svetu dnevno še vedno umre več ljudi, ker ne najdejo ustreznega darovalca: »Pri darovanju krvi se morata ujemati samo krvna skupina in Rh faktor, pri darovanju krvotvornih matičnih celic pa se mora ujemati ogromno faktorjev tudi na genetski ravni, zato je možnost, da nekomu najdemo ujemanje res majhna.«

»Za določene bolezni ni terapije, s katero bi jih pozdravili. Pri teh boleznih ne pomaga tudi nobena oblika kemoterapije. Edina rešitev za življenje v takšnem primeru je presaditev kostnega mozga,« je pojasnila Ledinškova. Presaditev kostnega mozga je tako edini način, da lahko v celoti ozdravimo nekatere bolezni –maligne in ne maligne bolezni kostnega mozga in drugih krvotvornih organov, to so med drugim levkemija, maligni limfomi, huda oblika aplastične anemije. Tako se zdravijo tudi nekatere podedovane in avtoimunske bolezni.

- Oglas -

Darovanje kostnega mozga je brezplačno in anonimno

Darovalec je lahko vsakdo, ki se prostovoljno odloči za darovanje svojih krvotvornih matičnih celic in to tudi pisno potrdi. Obvezno mora biti star od 18 do 40 let – daruje se lahko do šestdesetega leta, popolnoma zdrav, torej brez kroničnih in psihičnih bolezni, in mora v celoti izpolnjevati tudi vse ostale predpisane zahteve, ki so opredeljene v Zakonu o preskrbi s krvjo. Dobro urejene kronične bolezni, npr. arterijska hipertenzija, ne pomenijo absolutne prepovedi darovanja. O tem namreč odloča odgovorni zdravnik, ki se pogovori z morebitnim darovalcem. Darovanje je brezplačno in anonimno. »Ko se vpišete v register morate vedeti, da vas lahko pokličejo vsak drugi mesec, čez 20 let ali pa nikoli. Ampak s tem, ko se vpišete v register, daste nekomu možnost, da sploh najde ujemanje in tako morda preživi,« pravi Ledinškova.

Vpis v register ni zavezujoč

Kadar sodelavci registra ugotovijo, da darovalec tkivno ustreza določenemu bolniku, ga ponovno pokličejo in seznanijo z možnostjo, da bi morda lahko bil primeren. Takrat lahko darovalec še vedno odkloni. Darovalca pred začetkom postopka dokončne izbire natančno seznanijo z vsemi nadaljnjimi potrebnimi preiskavami, načini odvzema celic in s tem povezanimi tveganji, kakor tudi s predvidenim časom, ki ga bo moral za to porabiti ter z dejstvom, da ga morda lahko zaprosijo za ponovno darovanje.

Kako poteka odvzem?

Krvne matične celice se pri odraslem nahajajo v kostnem mozgu in krvi. Kostni mozeg je na videz podoben krvi, le da je bolj gost. Danes obstajata dva načina odvzema.

Klasični kirurški odvzem je zelo redek in se uporablja samo v približno osmih odstotkih odvzemov. Poteka tako, da v splošni ali lokalni anesteziji s posebno iglo iz medenične kosti na več mestih vsrkajo dva do tri odstotke rdečega kostnega mozga. Postopek traja približno 2 uri. Darovalca praviloma sprejmejo v bolnišnico dan pred postopkom, naslednji dan pa odide domov. Pred odvzemom kostnega mozga se opravijo vse predpisane medicinske preiskave, tudi tiste, ki so potrebne za anestezijo. Sam odvzem ne boli, saj je darovalec omamljen. Vendar pa lahko darovalec še nekaj dni po tem posegu čuti zmerno bolečina na mestu odvzema, ki mine v nekaj dneh do nekaj tednih. Prisotne so lahko tudi modrice.

- Oglas -

Pri drugem načinu, ki je veliko bolj običajen, pa se s posebnim postopkom krvotvorne matične celice ločijo od preostanka krvi in se zberejo v posebno vrečko. Ostale sestavine krvi se vrnejo žilo. Zbiranje s pomočjo aparata traja od štiri do šest ur. Štiri do pet dni pred odvzemov darovalec dvakrat dnevno prejema injekcije zdravila, ki poveča število krvotvornih matičnih celic. Stranski učinki, ki se lahko pojavijo so glavobol, bolečine v mišicah in kosteh ter slabost. Izginejo približno dva dni po zadnjem odmerku zdravila. »Običajno darovalec v tem času občuti zmerne bolečine v kosteh in mišicah, slabost ali glavobol, kar pomeni, da se počuti podobno, kot da bi imel gripo,« razloži Ledinškova.

Med ljudmi krožijo grozljive govorice o darovanju organov

Ledinškova pravi, da so že na samem začetku prišli do ugotovitve, da je večji del darovalcev krvi in kostnega mozga pri nas starejša populacija, ki sčasoma ne bo več mogla darovati, zato so se še posebej osredotočili na mlajšo populacijo: »Organizirali smo več kot 100 predavanj, kjer smo predstavili tako teoretično ozadje, kot tudi praktične napotke. Izkazalo se je, da nam mladi prisluhnejo in vedno več sprašujejo.« Dodaja, da govorijo o občutljivih temah, ki so zelo pomembne za sedanjost in prihodnost, saj darovalci posredno skrbijo za življenja bodočih prejemnikov. Odločili so se, da bodo naredili še korak naprej in pričeli z ozaveščanjem o darovanju organov: »Za to smo se odločili, ker je to tema, o kateri se zelo malo ve, še manj govori in med ljudmi krožijo nekakšne negativne, celo »grozljive« govorice o darovanju organov,« pravi Ledinškova. »Prav je, da ljudje dobijo realne in preverjene informacije, potem pa se odločijo, kaj bodo storili. Navsezadnje gre za prihodnost vseh,« zaključuje.

- Oglas -

NAJNOVEJŠE