Živimo v stresnih časih – časih, ko vse poteka hitro in dinamično. Dnevno smo izpostavljeni mnogim obveznostim, opravkom in stresu. Želimo se znajti v vseh vlogah, ki nam jih družba pripisuje. Le-ta od nas pričakuje veliko, pogosto pa smo tudi sami tisti, ki si zadamo preveč nalog in ki od sebe pričakujemo zelo veliko. Pogosto krmarimo med kariero, družino, opravki in še marsičem. Preko našega uma dnevno divja na tisoče informacij, naše misli pa so pogosto usmerjene v prihodnost in na vse drugo, le nase ne. Pozabljamo, da se je treba večkrat ustaviti in pomisliti nase. 

Čas zase

Mnogi imajo v življenju toliko odgovornosti, da pozabijo poskrbeti za svoje osebne potrebe. In čeprav je težko dati prednost nečemu, kot je sproščujoča večerna kopel, ko imamo na seznamu opravil še toliko nalog, pa je prav skrb zase pomemben vidik obvladovanja stresa. V napolnjenih urnikih si je preprosto treba vzeti čas zase. Le tako smo lahko v stiku s samim s seboj, zaradi česar bolje delujemo na splošno in tudi v odnosih z drugimi. Ne glede na to, ali smo ljudje ekstrovertirani ali introvertirani, vsi potrebujemo nekaj časa zase, da se pogovorimo sami s seboj in da zberemo svoje misli in pozornost položimo nase. Le tako smo lahko bolj odporni proti stresu.

Načinov preživljanja časa s samim seboj je veliko:

  • sprehod v naravi;
  • športno udejstvovanje;
  • ustvarjanje;
  • branje knjige ob topli skodelici čaja;
  • izlet v gore;
  • ogled oddaljenega kraja;
  • nakupovanje;
  • sproščujoča kopel;
  • počitek ob dobri glasbi.

Kaj se zgodi, ko si vzamemo čas zase?

Spomnimo se na preprost življenja in upočasnimo

Obkroženi smo z obveznostmi, divjamo sem in tja in tako pozabimo, kako lep je lahko preprost sprehod v gozdu. Zdi se, da vsi divjamo za večjimi cilji, ob čemer pozabljamo na to, da so majhne stvari najlepše. Življenje ni dirka. Treba je upočasniti in uživati v malenkostih.

Očistimo um

Danes smo obremenjeni bolj kot kadarkoli. Naš um je sposoben shranjevati ogromne količine informacij. Vendar informacij ne moremo preprosto zbirati. Moramo jih organizirati. Naš um ima sistem, ki deloma deluje sam, vendar se je treba zavestno tudi upočasniti in se odstraniti iz nenehnega pretoka novih informacij. Ne morete hkrati obdelovati in shranjevati datoteke. Nismo opremljeni z dvojnimi procesorji. Pred desetletjem nismo bili izpostavljeni tolikšni količini informacij kot dandanes. Če pogledamo 50 let nazaj, je razlika še večja. Človeška bitja še niso navajena shraniti toliko informacij; obdelava vseh teh informacij lahko postane težavna – predvsem zato, ker nam je večina neuporabna. Ljudje so razvili svoje kognitivne sposobnosti kot sredstvo za preživetje. Izključitev iz tega stalnega toka informacij nas lahko neverjetno razbremeni.

Vzemite si čas zase

Ostajamo realni

Naše zaznave so prilagodljive; spreminjajo se, ko nabiramo nove izkušnje. Ko pa nenehno komuniciramo z drugimi in obdelujemo nove informacije, postane razumevanje resničnosti precej težavno. Lahko se zgodi, da nimamo jasnega dojemanja svoje resničnosti. Če si vzamemo čas zase in se za hip umaknemo, lahko situacijo vidimo z razdalje in vidimo drugačno, bolj jasno sliko.

Spoznali bomo stvari o sebi, ki jih drugače ne bi mogli

Z razumevanjem načina dojemanja sveta dobite vpogled tudi v sebe kot na posameznika. Imeli boste več časa, da se boste zavestno vrteli v svojih mislih, spoznali, kako razmišljate in kako presojate tako zunanji svet kot sebe. Ves čas razmišljamo, vendar se ne zgodi pogosto, da na svoje misli gledamo z razdalje. Preživite več časa sami, da razvijete sposobnost, da se ločite od vseh tistih misli, ki vam neprestano letijo po glavi.

Lajšanje tesnobe

Če ne znamo ločiti med seboj in našimi mislimi, se lahko razvije tesnoba. Če nas preplavijo vse misli, ki jih imamo, in jih ne moremo upočasniti, ker menimo, da so del nas, se začnemo počutiti težke in počasne. Če so misli negativne, na koncu močno vplivajo na nas. Če boste porabili več časa zase, se boste znebili nepotrebnih negativnih misli, kar bo ublažilo vašo tesnobo.

Manj smo odvisni od drugih

Večina ljudi ne mara biti sama, ker čutijo potrebo po druženju in interakciji z drugimi. To je del človeške narave. Nekaj socialne interakcije vendarle potrebujemo, da ostanemo zdravi, vendar se moramo naučiti biti sami s seboj, saj tako krepimo odnos, ki ga gojimo do sebe. Tako postanemo močnejši in manj odvisni od drugih, saj spoznamo, da je naša sreča odvisna le od nas samih.

Vaše življenje postane bolj učinkovito

V življenju namenimo veliko časa dejavnostim, ki so same sebi namen. Delamo. Se gibamo. Se družimo. Najdemo načine, da si zapolnimo svoje dni, da se slučajno ne bi zgodilo, da ne bi imeli ničesar za početi – ker početi nič je slabo. Dejstvo je, da je fizično nemogoče, da ne bi ničesar počeli. Ste živa stvar in vedno nekaj počnete. Naš um ni sposoben početi ničesar. Poskušajte nič ne delati in opazili boste, da še vedno nekaj počnete. Ko delate, delajte s polno paro, in ko počivate, počivajte s polno paro.

Spoznali boste, da ste sami sebi dovolj za lastno srečo

V življenju lahko izgubite mnogo. Tudi ljudi, ki jih imate radi. Izgubite lahko dom ali službo. Edino, česar vam nihče ne more vzeti, ste vi sami. Rojeni smo sami in umiramo sami. Naučite se imeti radi sami sebe, krepite odnos s seboj in vse ostalo bo funkcioniralo samo od sebe.

Spoznali boste svoje slabosti

Zdi se, da se ljudje bojijo biti sami in spoznati sebe, ker se bojijo, kaj bodo našli. Vsi imamo svoje slabosti. Lahko jih ignorirate ali pa jih razumete in se naučite, kako jih popraviti.

Določanje prioritet

Družba nas uči, da želimo veliko stvari, ki si jih v resnici ne potrebujemo. Zaradi tekmovalne narave človeka segamo po zvezdah, ko so tla pod nogami povsem dovolj. Nič ni narobe, če ciljate visoko, vendar poskrbite, da si tisto, kar ciljate, resnično želite vi sami. Spoznajte, kaj si resnično želite, česa ne in določite prioritete in razočaranj bo v življenju manj.

Boljše razumevanje sebe

Zelo malo živih bitij je sposobnih razumeti sebe kot posameznike – večina preprosto deluje, ne da bi razumela, da obstajajo. Naša kultura poudarja nenehno delovanje in malo razmišljanja. Namenite nekaj časa sebi; osredotočite se nase in na svoje misli ter manj na dejanja. Ni smisla nenehno slediti dosežkom, če izgubite uvid, kdo ste kot živo bitje.

Obstaja več različnih načinov, kako se osredotočiti na skrb zase. Ob tem je pomembna tudi zadostna količina spanca, zdravi obroki, zagotavljanje ravnovesja prostega časa v svojem urniku in časa za prijatelje in družino. Preprosta, a pogosto spregledana oblika skrbi zase so rituali razvajanja. Počitek v topli kopeli ali sproščanje pod toplimi rokami izkušene maserke vam lahko pomaga,  da se rešite stresne resničnosti in si namenite duševni in čustven oddih, kar vam bo omogočilo, da se vrnete v resničnost svojega življenja osveženi in sproščeni. Če si vzamete čas za zase, tako sebe in druge opomnite na to, da ste pomembni tudi vi in ​​vaše potrebe. Le s spočitim umom in telesom se lahko počutite dobro v svoji koži, kar vpliva na samozavest in samopodobo. Tako tudi drugim sporočate, da se cenite, kar prispeva k dobremu počutju. Ljudi, ki zanemarjajo lastne potrebe in ki svoj čas namenijo samo delu, opravkom in skrbi za druge lahko doletita depresija in izgorelost.