NaÅ¡ legendarni igralec Boris Cavazza in njegova najdraÅŸja Marijana HlebÅ¡ sta Äudovita sogovornika. Povabila k intervjuju sta se zelo razveselila, saj veliko dasta na kvaliteto ÅŸivljenja, zdravo prehrano in zdrav duh v zdravem telesu. Boris, znan gurman, se je namreÄ pred Äasom odloÄil postati vegetarijanec in tako slediti ne le zgledu svoje izvoljenke, paÄ pa tudi nekemu vzgibu, ki se je ÅŸe dolgo pred tem sproÅŸal v njem.
Marijana, kaj se je spremenilo v vaÅ¡em ÅŸivljenju, da ste se odloÄili postati vegetarijanka?
Zdaj sem zadnje leto ÅŸe veganka. Vegetarijanka pa sem ÅŸe enaindvajset let, vse od osemnajstega leta. Nikoli nisem pretirano marala mesa, potem pa sem Å¡e zaÄela prebirati razliÄne revije o duhovnosti, v katerih so ÅŸe tedaj pisali o Å¡kodljivosti mesa in kakÅ¡ne grozote se dogajajo v klavnicah. Tako sem se naenkrat odloÄila, da ne bom veÄ jedla mesa in ga tudi nisem veÄ niti poskusila. Nekaj Äasa mi je Å¡e diÅ¡alo, to moram priznati, ampak se nisem pregreÅ¡ila. VeÄinoma so mi diÅ¡ali ÄevapÄiÄi, zdaj pa vidim samo Å¡e muÄeno truplo. Meso mi zdaj smrdi.
Je bil preskok teÅŸak?
Niti ne, tudi starÅ¡i so to lepo sprejeli in mama je zame posebej kuhala vegetarijanske stvari. Kmalu je ugotovila, da so te jedi boljÅ¡e in je Å¡e ona nehala jesti meso. Sledila je Å¡e sestra, ki je vmes to sicer malo prekinila, a je zdaj spet vegetarijanka. FiziÄnih teÅŸav s spremembo nisem imela, prej obratno, poÄutje se je izboljÅ¡alo. Veliko ljudi se ne pouÄi o prehrani, jedo pizze, ocvrt krompirÄek ⊠Zato je vegetarijanstvo seveda lahko tudi nezdravo. Tudi jaz se Å¡ele zdaj optimalno prehranjujem, ko sem Ärtala Å¡e mleko in mleÄne izdelke, ki so Å¡e bolj Å¡kodljivi kot meso.
Boris, kaj (poleg Marijane) je prepriÄalo vas?
Vedno sem bil zelo mesojed Älovek. Najraje sem imel jagnjetino, ki mi Å¡e danes diÅ¡i, in priznam, da se ji je pri mojih letih teÅŸko odpovedati. Ko sem si pogledal tiste grozovite filmÄke o tem, kako ravnajo z ÅŸivalmi, sem se odloÄil, da ne bom veÄ jedel mesa. To me je veÄ kot prepriÄalo. Vendar sem izjemen gurman in italijanske krvi, kar pomeni, da mi prija mediteranska prehrana. Na slovensko vegansko prehrano se kar ne morem navaditi. VÄasih si moram prav ogledati kak italijanski vegetarijanski meni, da vidim, kaj oni kuhajo.
Marijana: Odkar sem veganka, se mi zdi, da Å¡e bolj pestro jem in odkrivam nove okuse. Prej sem pila eno vrsto mleka, zdaj jih pijem deset. (smeh)
Boris: Jaz sicer pijem samo eno mleko, sojino s kalcijem. Na to sem navadil tudi najmlajÅ¡ega sina. Ostala mleka mi nekako niso vÅ¡eÄ. VÅ¡eÄ mi je tudi mleko iz indijskih oreÅ¡Äkov, ki ga sama delava doma. NajveÄkrat se mi ne ljubi, pa ga potem pijem takrat, ko ga naredi Marijana. (smeh)
Rada kuhata in ustvarjata nove jedi?
Boris: Jaz zelo rad jem fiÅŸol, riÅŸ, leÄo, polento in makarone. To je moja hrana.
Marijana: Veliko pojeva stroÄnic, trudim pa se tudi jesti Äim veÄ presne hrane. Med tednom, kadar nimam Äasa, si dva ali trikrat naroÄim hrano preko ekoloÅ¡kega cateringa. Zelo sem zadovoljna, ne le zato, ker je vse ekoloÅ¡ko, paÄ pa tudi zato, ker je res domaÄe pripravljeno. Sem namreÄ precej izbirÄna oseba in v restavracijah mi navadno hrana ni vÅ¡eÄ. Kupujem vrhunske sestavine, ekoloÅ¡ko in organsko, s himalajsko ali piransko soljo. In je res drugaÄe; ne le kuhane jedi, paÄ pa tudi solate imajo drugaÄen okus.
Se vam zdi, da je izbira za vegetarijance v restavracijah pri nas Å¡e vedno preslaba?
Boris: Jaz si kuham sam in moram reÄi, da imam dobro izbiro! (smeh) Kupim si pet artiÄok in imam dovolj za nekaj dni. Tudi fiÅŸola sem si skuhal za nekaj dni. Vedno je najbolje, Äe si kuhaÅ¡ doma.
Marijana: Za vegetarijance je Å¡e nekaj izbire po Ljubljani, za vegane pa bolj slabo. Sicer se tudi to spreminja in pravzaprav postaja trend. Vesela sem tovrstnih trendov, ki pripomorejo k zdravju ljudi in dobrobiti ÅŸivali in planeta. Izven Ljubljane je v gostilnah to kar malo teÅŸko razloÅŸiti. Vegetarijansko Å¡e nekako razumejo, vegansko pa teÅŸje.
Boris: Moja izkuÅ¡nja je, da tudi vegetarijanstvo slabo razumejo. Ponujajo ti piÅ¡Äanca ali pa govejo juho. Vegetarijanski meni ne pomeni ribe na kroÅŸniku.
Od kod pa je prišla şelja za korak dlje, do veganstva?
Marijana: Najbolj sem si vzela k srcu predavanje Garyja Yourofskega, ki je govoril o pravicah ÅŸivali. Zaradi njega sem popolnoma Ärtala mleko, ki sem ga ÅŸe prej brisala z jedilnika, ko sem prebrala Kitajsko Å¡tudijo, ki je najveÄja Å¡tudija v zgodovini medicine glede vpliva prehrane na nastanek degenerativnih bolezni. Vse ÅŸivalske beljakovine so za nas slabe, mleko pa je povezano z rakom prostate, rakom dojke, astmo, artritisom, in Å¡e celim kupom teÅŸav. Mi pijemo mleko, ki je za nas popolnoma neprimerno, a mleÄni lobiji ustvarjajo ta vtis, da ga potrebujemo. Nisem se mu odpovedati samo Å¡e v kavi, a ko sem si pogledala to predavanje, sem se dokonÄno odloÄila. Mleka nikdar veÄ!! Krava mora biti breja, da daje mleko. Zato jih umetno oplojujejo in takoj ko se teliÄek skoti, ju loÄijo in krava joka za svojim teliÄkom, oni pa jo molzejo in ji dajejo hormone, da daje Äim veÄ mleka, in ko odsluÅŸi, konÄa Å¡e v klavnici. Tako sem videla, da v kozarcu mleka ni prav niÄ manj trpljenja kot v zrezku.
Boris: Meni mleko şe od nekdaj smrdi, denimo. Neverjetno je, kako ogromni so ti kompleksi mlekarn in mislim, da tega tudi z atomsko bombo ne bi mogli zrušiti. Malo se šalim, ampak vseeno, kako naj se v takem kompleksu dogaja kar koli drugega kot slabo ravnanje?
Boris, se vi trudite to znanje vcepiti sinu?
Boris: Malo ÅŸe, nekaj znanja glede tega pridobijo tudi v Å¡oli, ampak ne veliko. Malo je alergiÄen na cvetni prah in ga bom peljal na bioresonanco ter prosil, da ugotovijo, kaj lahko je. Ampak on je nor na piÅ¡Äanca, pa naj naredim, kar hoÄem. Otroka je teÅŸko spreminjati, dokler se za to sam ne odloÄi. Doma je tisto, kar jem jaz, in mu je vÅ¡eÄ. Verjamem pa tudi, da se ljudje pogosto prenajedamo. Äe bi trikrat dnevno jedel meso, bi vsekakor zbolel. Äe ga jeÅ¡ enkrat na vsake kvatre, ni tako velika katastrofa, kot Äe ga jeÅ¡ vsak dan in po moÅŸnosti Å¡e veÄkrat dnevno.
Se vam zdi, da je priÅ¡la prej ljubezen do ÅŸivali ali je bila odloÄitev soÄasna?
Marijana: Seveda je bila odloÄitev pomembna za zdravje, ampak je bila vseeno v prvi vrsti skrb za ÅŸivali in ljubezen do njih. Tudi Äe bi zdajle odkrili, da je meso veliko bolj zdravo kot potrjujejo raziskave, ga Å¡e vedno ne bi jedla.
Boris: Tudi jaz sem se tega lotil iz ljubezni do ÅŸivali. Zdravje in uÄinki nanj so samo pozitivni stranski uÄinek. Kaj poÄnejo z ubogimi ÅŸivalmi, je preprosto grozovito, in ne morem verjeti, da je to sploh Å¡e dovoljeno. Od nekdaj nisem maral piÅ¡ÄanÄjega mesa, tako da s tem denimo nisem nikoli imel problemov, ko sem se mu odpovedal.
Kolikšno vlogo je pri tem igralo zdravje?
Marijana: V moji druÅŸini je zdaj ena sestra vegetarijanka, druga veganka, mama in oÄe pa sta prav tako postala vegana, morda si le enkrat meseÄno privoÅ¡Äita kakÅ¡no ribo. Zdravje se jima je neizmerno izboljÅ¡alo. Nekdaj je imela mama grozne migrene in ji noben zdravnik ni mogel pomagati, poÅ¡iljali so jo celo na slikanje glave, da bi preverili, ali ima tumor. V zadnjem letu, odkar ne je mesa, mleka in mleÄnih izdelkov, ni imela niti enega glavobola. OÄe je opustil zdravila za visok krvni tlak in shujÅ¡al za deset kilogramov. Prej je imel laÅŸji srÄni napad in sem se zelo bala zanj. Äe bi mi pred leti rekel, da bo opustil meso, mu nikdar ne bi verjela, saj je bil zelo velik mesojedec. Zdaj pa se je celo vÄlanil v DruÅ¡tvo za osvoboditev ÅŸivali.
Ste mnenja, da lahko ljudje tudi pretiravajo tudi v veganstvu?
Marijana: Seveda. Ne predstavljam si, da bi ves Äas jedla samo pet banan za kosilo. To je ekstremizem in ekstremizem v nobeni obliki ni dober.
Boris: Veste, kako jaz reÄem? Tisti, ki ne jejo razhudnikov, jih klinc gleda. Kar je res, je res. Da ne bi jedel paradiÅŸnika, krompirja, melancan , ki so najboljÅ¡i na svetu? Tak dolgÄas bi bil ÅŸiveti na tak naÄin. Mediteransko ÅŸivljenje, to je pravo ÅŸivljenje! Vino, blitva in krompir, da uÅŸivaÅ¡ v hrani.
Veliko ljudi, ki ima radi ÅŸivali, vseeno ni vegetarijancev. Ste vi mnenja, da bi moral vsak, ki ima rad ÅŸivali, biti vegetarijanec?
Marijana: Verjamem, da imajo tudi ljudje, ki jedo meso, radi ÅŸivali. Preprosto so tako odtujeni od tistega zrezka na kroÅŸniku, da ga ne poveÅŸejo z ÅŸivo ÅŸivaljo. Otroci malodane mislijo, da zrezki rastejo na drevesu. Ko zaÄneÅ¡ povezovati dejstva, nehaÅ¡ jesti meso. To je moje mnenje. Obstajajo tudi ljudje, ki se mu ne zmorejo odpovedati, ker ga imajo preveÄ radi. Moramo se zavedati, da se 90 % muÄenja in zlorabe ÅŸivali dogaja ravno v mleÄni in mesni industriji. Krzno je majhen odstotek tega, pa sem prav tako popolnoma proti, recimo.
Ali hrano kupujete v posebnih trgovinah oziroma ali podrobno preberete deklaracije?
Marijana: VeÄinoma. Na trÅŸnici imam gospo, ki ji zaupam, in samo pri njej kupujem zelenjavo. NaroÄam si tudi zelene zabojÄke. Poskusim Äim bolj kupovati lokalno in sezonsko. Vedno sicer ne gre, a se trudim. Veliko dam tudi na organsko in ekoloÅ¡ko pridelavo. Zdaj sem kar pozorna na vse to, od testenin naprej.
Boris: Ne verjamem v bio pridelavo, saj je dovolj, da tvoj sosed s pesticidi Å¡prica vrt, pa to z vetrom potuje do tvojega vrta. Na italijanski televiziji sem gledal oddajo, na kateri se je zdruÅŸilo 40 kmetov sosedov, ki so se odloÄili, da bodo bioloÅ¡ko pridelovali hrano, brez pesticidov in drugih snovi. Na trÅŸnici sem zelo siten, vedno teÅŸim, da mi povedo, kje to raste, in vedno jih ujamem, Äe se mi zlaÅŸejo. Kljub temu kupujem ekoloÅ¡ko pridelana ÅŸivila.
Marijana: Ravno zato moramo paziti na to, kar damo vase, saj lahko med vsemi zunanjimi vplivi na naše telo prav to sami nadzorujemo.
Tudi vrtnarite?
Marijana: Nimava moÅŸnosti. Moji starÅ¡i imajo vrt in sem vesela, kadar grem lahko na Gorenjsko in tam malo vrtnarim in pridem nazaj z zabojÄkom domaÄe zelenjave.
Boris: Jaz imam zemljo. S pokojno ÅŸeno sva vedno vrtnarila na Notranjskem, a nikoli nisva pognojila zemlje. Äebula in Äesen, denimo, sta bila majcena, a slastna kot vrag. Samo malo smo kolobarili in eno leto nekaj sadili tu, drugo leto tam. Imel sem tudi kitajske gobe, ki so rastle na bezgovem deblu. Jedli smo trobentice, mlade bukove liste v solati, koprive âŠ
Tudi drugaÄe skrbita za okolje?
Marijana: Seveda, loÄujeva odpadke, ne trativa vode, uporabljava ekoloÅ¡ka Äistila, ki niso testirana na ÅŸivalih, tako kot kozmetika. Sva zelo ekoloÅ¡ko ozaveÅ¡Äena. Na HrvaÅ¡kem me kar srce boli, Äe moram vse s plastiko vred zmetat v en koÅ¡.
Boris: Sicer menda oni to sami loÄujejo, ampak tega paÄ nikoli ne veÅ¡ zagotovo. Ampak vedno lahko naredimo veÄ. Za majhno vreÄko baterij sem si vzel Äas in jih odpeljal na zbiraliÅ¡Äe. Naj mi nihÄe ne reÄe, da ne more narediti treh korakov in stlaÄiti plastenke v pravi zabojnik.
Kaj pa radi dnevno naredite zase?
Boris: Jaz najraje leÅŸim. (smeh) Rad se vozim s kolesom. Zadnje mesece sem imel teÅŸave s hrbtenico, pa zaradi prezaposlenosti nisem imel dovolj termina za rehabilitacijo. Prijateljica je homeopatinja, ki mi je dala zdravila â in vse boleÄine so izginile. Dala mi je tudi nekaj za prostato, pijem koprivni Äaj za ÄiÅ¡Äenje, ÅŸliÄko buÄnega olja, pa Å¡e cvetni prah moram zaÄeti jesti. Vse to za zdravje, brez kemikalij.
Marijana: Vsak dan naredim nekaj, rada teÄem na RoÅŸnik, hodim na vodene vadbe in sprehode. VÄasih ÅŸe zjutraj, Äe zaÄnem s sluÅŸbo pozneje. Na morju plavam in teÄem in skrbim, da sem vedno v dobri formi. Vse to je za zdravje zelo pomembno, samo prehrana nikoli ni dovolj.
P. Ŝ., foto: Peter Irman