Za številne je precej bolj praktično, da uporabijo svoj avtomobil kot pa javni prevoz. Tudi če to pomeni, da se vozijo sami. Seveda pa ima takšna miselnost zelo negativen vpliv na okolje. Vendar pa se pogosto izkaže, da je prebivalstvo težko prepričati k uporabi javnega prevoza zgolj na podlagi okoljevarstvenih argumentov. Po drugi strani pa je lahko precej boljša motivacija prihranek. To so ugotovili tudi v Nemčiji, kjer so težave z onesnaženostjo zraka v mnogih mestih zelo resne. Tako kakovost zraka marsikje ne ustreza standardom Evropske unije. Vlada zato načrtuje, da bi poskusili onesnaženost zraka zmanjšati s pomočjo brezplačnega javnega prevoza.

Javni prevoz v Nemčiji

Začeli naj bi le v izbranih nemških mestih

Projekt naj bi bil, vsaj sprva, omejen le na nekatera nemška mesta. Omenjajo se mesta, kot so Bonn, Essen, Reutlingen, Mannheim in Herrenberg. Za eno izmed najbolj onesnaženih nemških mest sicer velja Stuttgart. V Nemčiji je velika težava tudi to, da veliko ljudi vozi avtomobile z dizelskim motorjem. Poleg omogočanja brezplačnega javnega prevoza prebivalcem določenih mest naj bi poskušali v Nemčiji problem onesnaženosti zmanjšati tudi z uvedbo t. i. con z nizkimi izpusti. S tem poskušajo spodbuditi tudi večje zanimanje za električne avtomobile. Seveda pa je treba tu upoštevati, da približno 40 odstotkov elektrike v Nemčiji pridobijo z izgorevanjem rjavega premoga oziroma lignita, zato tudi električna vozila niso tako »čista«, kot se morda zdi na prvi pogled. V Nemčiji se pokuri celo največ rjavega premoga na svetu. Vprašanje premoga je sicer zelo občutljivo, zato se mu mnogi nemški politiki raje izognejo, saj se zavedajo razdvojenosti med volivci.

Je izpeljava takšnega projekta sploh možna?

Čeprav so načrti o brezplačnem javnem prevozu pohvale vredni, pa se pojavlja vprašanje, ali jih bo zares mogoče uresničiti. Takšen projekt bi namreč zahteval precejšnjo povečavo voznega parka. Pričakovati je namreč mogoče, da bi se s tem, ko bi postal javni prevoz brezplačen, število potnikov močno povečalo. To je seveda tudi cilj, vendar je treba najprej zagotoviti, da bodo lahko vozila sploh sprejela takšen porast. Poleg tega pa voznega parka ne bi bilo najbolj smiselno povečevati z vozili, ki delujejo na dizelski pogon. Tako ni težava le v količini novih vozil, ki bi bila potrebna, ampak tudi v njihovi kakovosti oziroma v tem, kako (ne)prijazna bi bila do okolja. Mnogi zato dvomijo, da bi lahko uspeli najti proizvajalca, ki bi lahko v tako kratkem času priskrbel potrebno število električnih avtobusov.

Predpogoj razvejanja mreža javnega prometa

Seveda pa za to, da bi začelo več ljudi uporabljati javni prevoz, ni pomembno le, kako cenovno dostopen je. Tudi brezplačni prevoz ne pomaga dosti, če ni vzpostavljene dobre mreže – in če avtobusi in druga vozila ne vozijo dovolj pogosto. Tako večkrat ne gre zgolj za to, da prebivalci ne bi želeli uporabljati javnega prevoza, ampak mnogi niti nimajo prave možnosti za to.