Človek s svojimi dejavnostmi včasih bolj, drugič manj intenzivno vpliva na okolje v katerem živi. Čeprav je v zadnjih letih pri nas trend upadanja intenzivnega kmetovanja, ki ga nadomeščamo z integriranimi in ekološkimi načini, so posledice že prisotne. Intenzivni način kmetovanja je med drugim porušil običajno kroženje dušika in fosforja v naravi, ki sta ključna med elementi pridelave zdravih rastlin in s posledično zdrave hrane za človeka. V sodobnem svetu težke mehanizacije in intenzivnega kmetovanja obstaja nuja po vzpostavitvi trajnosti in kroženja materialov, ne zgolj njihovega izkoriščanja. Zmanjševanje uporabe mineralnih gnojil in kemikalij v kmetijstvu je ključna prioriteta, kar lahko dosežemo z recikliranjem in ponovno uporabo predelanih organskih odpadkov v kompost in bio oglje.
Beseda bio oglje izvira iz angleškega izraza »biochar.« Bio oglje najdemo v tleh po vsem svetu, kar je posledica požarov in zgodovinskih praks upravljanja tal. V Amazoniji naj bi že pred Kolumbom vedeli, da se lahko bio oglje uporabi za izboljševanje rodovitnosti tal. Bio oglje so proizvajali s tlenjem kmetijskih odpadkov, ki so jih prekrivali z zemljo v jamah in rovih. Tako je zmotno mnenje, da njihova prst »terra preta« ni antropogenega izvora. Intenzivne študije z bio ogljem bogate terra prete v Amazoniji, so privedle do razširjenega pojmovanja bio oglja kot edinstvenega izboljševalca tal. Danes bio oglje proizvajajo s pirolizo biomase (karbonizacija pri 500 °C v odsotnosti zraka, napreden brez emisijski proces ali proces z emisijami blizu ničli). Njegova proizvodnja ublaži podnebne spremembe in negativne emisije ogljikovega dioksida, saj se ta skladišči v oglju, ki v tleh ostane več sto let. Dodajanje bio oglja kislim tlem lahko poveča rodovitnost prsti, poveča kmetijsko produktivnost in zagotavlja zaščito pred nekaterimi boleznimi rastlin. Poleg tega bio oglje zmanjšuje pritisk na gozdove, saj ga lahko izkoriščamo kot gorivo namesto lesa.
Bio oglje torej ponuja številne koristi za zdravje tal in rastlin, ki rastejo iz njih. Mnoge koristi so posledica velike poroznosti bio oglja. To pomeni, da ima bio oglje razpoložljive veliko površine, ki dobro zadržuje vodo in sicer lahko topna hranila za rastline (katera rastlinam ostajajo še vedno dobro dostopna, čeprav vezana v bio oglju). Biologinja Elaine Ingham je prišla do ugotovitve, da je bio oglje tudi zelo primeren življenjski prostor za koristne mikroorganizme v tleh. Poudarja, da v primeru, ko tlem dodajamo bio oglje vnaprej obogateno s temi mikroorganizmi (npr. z dodatkom komposta), ima to veliko koristi za tla in zdravje rastlin. Bio oglje prispeva k zmanjšanim potrebam po pogostem zalivanju tal in tudi zmanjša potrebo po pogostem gnojenju. Za rastline, ki zahtevajo povišan pH, z dodajanjem bio oglja odpravimo morebitno zakisanost in posledično takšne rastline bolj bogato obrodijo. Potrebno je poudariti, da bio oglje ni gnojilo, pač pa izboljševalec tal. To pomeni, da bio oglje običajno dodajamo na njivo ali vrt v kombinaciji z izbranim gnojilom.
Projekt refirtil
Projekt Refirtil poteka pod okriljem Evropske Unije. Njegov namen je prispevati k transformaciji organskih odpadkov iz urbanega okolja, odpadkov iz živilske industrije in odpadkov iz kmetijstva iz obstoječih potratnih procesov odstranjevanja v procese z višjo dodano vrednostjo. Projekt poteka v deset delovnih paketih, ki združujejo znanje in izkušnje iz desetih evropskih držav. Projekt naj bi dosegel standardizirano, napredno in celovito predelavo bioloških odpadkov ter zagotovil proces vračanja hranil. Naklonjen je torej cilju ničelnih emisij (”Zero Emission”). Izboljšana produkta bosta varna, ekonomična in standardizirana kompost in bio oglje, ki bosta vsebovala fosfor in dušik, ki ga bodo kmetovalci lahko ekonomično in koristno uporabljali. Rezultat bo izboljšana prehranjevalna varnost in izboljšano varovanje okolja ter ustvarjeno novo področje poslovanja.
