Enako cenjen kot črni je bil že od nekdaj tudi beli poper, prav tako so podobne njegove zdravilne lastnosti, res pa je, da ima beli poper za razliko od črnega nekoliko manj ostro in bolj prefinjeno aromo.
Beli poper – enaka rastlina, a drugačen način pridelave
Beli poper je pravzaprav ista rastlina kot pri večini drugih vrst, ki jih poznamo pod imenom poper. Kakšna je torej sploh razlika med različnimi vrstami popra? Poznamo več različnih vrst popra, a vse, razen rdečega popra, pridobivamo iz iste rastline. Barve popra se razlikujejo le zaradi drugačnega načina pridelave in obdelave plodov. Črni poper barvo pridobi s sušenjem, pri zelenem nezrela zrna shranjujejo v slanici in citronski kislini ter jih toplotno obdelajo, za pripravo pa morajo biti zrna povsem zrela.
Kako pridobivajo beli poper?
Po pobiranju poprova zrna namočijo v vodo za približno deset dni, da fermentirajo. Ko je postopek fermentacije končan, jih olupijo, s čimer odstranijo del pekočega piperina, hlapna olja ter spojine, ki sicer črnemu popru dajejo aromo. Prav zato ima beli poper drugačno aromo in ni tako močan in pekoč kot črni poper. Zaradi nevtralne barve je še posebej primeren za svetlo obarvane jedi, kot so belo meso, omake, majoneze in sirove jedi, prav tako pa se dobro ujema z večino drugih dišavnic.
V zmernih količinah je zelo koristen za telo
Poper izvira iz Indije, njegove največje pridelovalke pa so danes še Malezija, Indonezija in Brazilija. Stari Rimljani in Grki so celo verjeli, da je poper afrodiziak. V zmernih količinah poper ščiti naša prebavila, izboljšuje tek in zagotavlja izločanje strupov. Znano je tudi, da pospešuje krvni obtok, izboljšuje imunski sistem in ugodno deluje na srce. Poleg tega ima beli poper še antioksidativne in antibakterijske učinke, zato lahko pomaga proti prehladu in naš organizem ščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja. Naš organizem segreje in očisti dihalne poti.
Preberite tudi: Kajenski poper – naravno protibolečinsko zdravilo
