0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

JogaAtopični dermatitis je s pomočjo joge izginil

Atopični dermatitis je s pomočjo joge izginil

MORDA VAS ZANIMA

»Ko se povežemo z lastno intuicijo, nas bo življenje vedno peljalo v pravo smer«

- Oglas -

… pravi Daša Lakner, učiteljica joge in ustanoviteljica Agniyoga studia, ki ima za seboj že več kot 20 let izkušenj z jogijsko prakso. Sicer po izobrazbi dramaturginja pripoveduje, da je joga lahko pot v lastne globine, v katere pa je peljala tudi njo. Z redno prakso, disciplino in učenjem ljubečega stika s seboj, je povsem spremenila svoje življenje in odnose. Verjame, da je z vztrajno, poglobljeno in predano prakso joge mogoče zaživeti polno življenje ter se osvoboditi negativnih vzorcev, ki nam lahko hromijo življenje.

Daša, vaša zgodba pripoveduje o transformativni moči vadbe joge. Pomagala vam je, da ste svoje življenje zgradili na novo in pustili za seboj tudi nekatere neprijetne odnose ter si olajšali zdravstveno težavo, ki vas je dolgo pestila. Predvsem pa ste z jogo našli sebe …

Prihajam iz družine, kjer sem dobila vse prej kot dobro popotnico za življenje. Mama samohranilka je ob napornem poklicu travmatologinje zapadla v depresijo in alkoholizem, zato sta zame skrbela stara starša, ki sta mi zelo veliko dala. Žal pa je tudi njuna dinamika odnosa pustila neprijeten pečat že v mojem otroštvu in to se je odražalo tudi kasneje v življenju. Joga mi je pri tem pomagala, da sem v veliki meri spremenila svoje vzorce čustvovanja in mišljenja ter do sebe in posledično do okolice vzpostavila bolj sočutne odnose. Joga je bila zame orodje, s katerim sem lahko na novo sestavila in zgradila sebe in se povezala s seboj. Prek nje sem lahko izstopila iz odnosov, ki so bili polni verbalnega in emocionalnega nasilja. Spremenila sem svoj notranji monolog, ki je bil odtis iz otroštva in se je veliki meri kazal v načinu komunikacije z drugimi. Joga mi je pokazala, kako zelo pomembno je, da si v ljubečem stiku s seboj, če želiš delovati kot dober človek, in kako pomembno je, da si v sozvočju tudi z drugimi, če želiš dobro delovati v tem svetu. Vlogo joge v mojem življenju lahko primerjava s prispodobo okna. To okno je pogled v svet in joga mi je pomagala, da sem okno od znotraj očistila. Naučila me je čuječnosti, posluha ter ozaveščene komunikacije. Popolnoma se mi je spremenil pogled na življenje – doživljanje in zaznavanje sebe, ljudi in okolice.

Pomagala mi je tudi pri zdravstveni težavi, ki sem jo imela že od malega – atopični dermatitis, ki je z jogijsko prakso, spremembo prehrane in vsemi drugimi življenjskimi spremembami, izginil …

- Oglas -
Daša Lakner

Z jogo se sicer ukvarjate že več kot 20 let. Kakšno pa je bilo vaše prvo srečanje z jogo?

Moje spogledovanje z jogo je bilo prek knjig, ki so bile doma na knjižnih policah. Spomnim se, kako sem bila navdušena, ko sem v dar za petnajsti rojstni dan prejela veliko knjigo o jogi. Že takrat se je začelo oblikovati globlje zanimanje za jogo. Prvo srečanje z nežnejšo obliko hatha joge pa me je razočaralo oziroma dolgočasilo, saj me je kot 15-letno dekle, ki je že od ranega otroštva plesalo izrazni ples, sama vadba pustila ravnodušno. Spominjam se, da me je zeblo in nisem imela občutka, da sem za svoje telo naredila kar koli koristnega. (smeh) Kljub vsemu pa je zanimivo to, da me neprijetne prve izkušnje niso odvrnile od nadaljevanja vadbe. Na poseben način me je joga fascinirala in vzbujala radovednost, zato sem nadaljevala s prakso skozi vso srednjo šolo. S časom sem vadbo občutila kot sprostitev, saj je bila povsem drugačna od napornih in intenzivnih plesnih treningov.

Kdaj pa vas je joga povlekla v svoje globine? Kajti esenca joge je prav celostno doživetje uma, telesa in duha, kajneda?

Že pri 19 letih, ob koncu srednje šole. Zanimati me je začela celostna filozofija, z meditacijo in drugimi tehnikami. Postopoma sem odkrivala tudi bolj dinamične načine izvajanja prakse asan, ki so bile mojemu plesnemu telesu bolj pisane na kožo. Na takšen način sem pravzaprav šele lahko poglobila vadbo joge in začela so se tudi vstopanja v globlja meditativna stanja. Postopoma je zanimanje tako zraslo, da sem opravila tudi prvi učiteljski tečaj in kasneje še številna druga izobraževanja v tujini (Indiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem itd). Zelo mi je joga pomagala tudi med študijem dramaturgije na AGRFT in kasneje sem iz plesnih, gledaliških in producentskih vod povsem prestopila v jogo.

Ste kdaj doživela kakšno nenavadno, morda zunajtelesno, izkušnjo med jogo?

Prvič, že v zgodnjih študentskih letih, ko sem imela zelo transformativno doživetje. Med vadbo sem imela občutek, kot da lebdim in da se moje telo in um povsem spreminjata. Takrat sem se prvič povezala tudi s čisto vesoljno, univerzalno energijo. Kasneje so se te izkušnje vračale, a v različnih oblikah in tako sem postopoma odkrivala tudi globlje plasti sebe.

Daša Lakner

Menite, da je bilo vaše srečanje z jogo tako zgodaj v življenju splet okoliščin ali usoda?

Ko se povežemo z lastno intuicijo, nas bo življenje vedno peljalo v pravo smer za nas. Verjamem, da imamo notranjo moč, da sami gradimo življenje in ni vse zapisano v zvezdah.Mi smo tisti, ki odločamo in izberemo. Vesolje pa nam na svojstven način sporoča, kateri so »pravi« koraki za nas. Ali bomo znake iz univerzuma slišali, pa je zopet odvisno od nas samih. Modro pa je, da se nekako izmojstrimo v poslušanju in sledenju tem znakom. Hkrati verjamem, da smo aktivni kreatorji svojega življenja, saj je od nas odvisno, ali bomo aktivno predelali svoje pretekle izkušnje (težave), preteklo karmo, če želite, ali pa bomo ostali pasivni in rekli »to je usoda«. Zato se vprašajmo, kaj lahko naredimo, da bomo v skladu s svojim inteligentnim in modrim jazom, ki nam bo pomagal, da odkrijemo svojo pot, ki pa je seveda podprta z energijo vesolja …

- Oglas -

Kako torej stopiti v stik s tem inteligentom delom sebe?

No, tukaj pa prideva do tistega dela jogijske prakse, ki nam lahko pokaže, kako se povezati s to silo znotraj nas. A tako joga kot katerikoli druga telesna aktivnost je lahko orodje, s katerim stopimo v stik s seboj ter svojim telesom ali pa se od njega povsem odklopimo. Spet je odvisno od nas samih, kako pristopimo do vadbe. Joga nam omogoča, da se povežemo z vso modrostjo telesa, uma, emocij in ti deli nas niso nikoli ločeni med seboj, vse je povezano, zato je naša notranja modrost prisotna v vseh celicah telesa. Naša naloga pa je, da prisluhnemo in slišimo, kaj nam sporoča. Joga je lahko pot v lastne globine. To pa pomeni, da se moramo srečati tudi z vsemi neprijetnimi deli sebe in predelati vse, kar je v nas. Tako pridemo do modrosti, o kateri ves čas pripovedujem. Spoznamo, da je »vse Eno« in »vseeno«. (smeh)

Veliko omenjate modrost telesa. Na področju osebnostne rasti namreč veliko opažam, da se poudarja spreminjanje naših negativnih misli in čustev, pa vendar se mi zdi, da se pozablja na telo oz. fizično dimenzijo …

Telo nam pripoveduje zelo veliko, kajti vse emocije bomo občutili tudi na fizični ravni – na telesu. Vprašajmo se, kako se počuti naše telo, ko nas je strah ali pa ko smo razburjeni in jezni. Kako se telo počuti, ko smo zadovoljni in veseli? Vse to se odraža v telesu. Pod stresom bomo zelo hitro občutili mišične impulze, zakrčenost mišic pa tudi zakrčenost želodca, na primer. Smo splet endokrinih žlez, simpatičnega in parasimpatičnega živčevja in vse se doživi tudi na telesni ravni. Z ukvarjanjem samo s čustvi, ko pozabimo na telo, lahko obstanemo v preteklosti, kajti sprememba se mora zgoditi tudi v telesu. Če pa se ukvarjamo samo z umom, z mislimi, bomo izklopili svoje emocije in telo … Danes večino časa žal živimo »v glavi« in v razumu in se premalo zavedamo emocij in telesa.

Daša Lakner

Joga nam torej lahko vrne celostno povezavo s svojim telesom, čustvi in umom …?

Z jogo (predvsem hatha jogo) spoznavamo, kako se zares počutimo. V različnih jogijskih položajih in asanah odkrivamo emocije in kaj te povzročajo v nas. Zelo zanimivi so položaji, v katerih nam postane neprijetno: kako se doživljamo, ko smo v položaju, v katerem nam je težko? Ali je prisotna intenzivnost občutenja? Se moramo premakniti ali raztegniti? Vprašanje pa je, ali znamo v polnosti začutiti in slišati sebe. Vedno pravim, da je jogijska praksa na blazini odslikava naših osebnih vzorcev delovanja v vsakdanu. Je zrcalo, skozi katerega se lahko opazujemo, spoznavamo, kakšen odnos imamo do samega sebe in ga posledično lahko spreminjamo ter takšnega preslikamo v vsakdanje življenje in odnose z drugimi.

Poglejva konkretneje. Recimo, da ima nekdo težave z napetostjo in bolečinami v ramenskem obroču, ki so danes zelo pogoste. Te nas torej lahko usmerijo v nekaj (recimo neko čustveno doživljanje), kar se dogaja znotraj nas in nam pravzaprav škoduje – povzroča bolečino in čustvene napetosti in z jogo jih lahko odpravimo?

Če bomo na bolečino gledali zgolj površinsko kot samo fizično bolečino, ki povzroča napetosti in krče v vratu in ramenih in zaradi katere imamo zmanjšano mobilnost ter jo bomo želeli odpraviti samo s telesnimi vajami, si bomo sicer pomagali, a le kratkoročno. Težave pa se bodo najverjetneje ponavljale. Če želimo težavo zares odpraviti, je pomembno predvsem, s kakšno ozaveščenostjo izvajamo vaje in kako dobro se med tem opazujemo – kaj se dogaja z nami, kaj občutimo, kako občutimo – med vadbo torej. Z usmerjeno pozornostjo tako energijsko sproščamo vzorce, ki so pripeljali do tega stanja. In če gremo še globlje: na takšen način lahko odkrijemo, kaj se nam nasploh v življenju dogaja in nam povzroča napetosti, bolečine, ter tako odpravimo vzrok.

Vendar, telo nam ne bo reklo »tukaj me boli, ker delaš to narobe in vzrok tega je, ker si ne vzameš časa zase in si ne prisluhneš, prisluhni si in pojdi na sprostitveno masažo in jogo«. (smeh) Kako nam torej govori in sporoča telo?

Telo ne govori z besedami in ne deluje kot možgani. Telo nam lahko predaja informacije simbolno, s podobami ali pa se nam porodijo kakšne absurdne misli, čustva, ki jih je dobro opazovati. Proces pa se začne dogajati z globokim sproščanjem mišic in dihanjem. Sporočila telesa skušamo reflektirati in poiskati razlog za bolečine in napetosti. Ramenski obroč je pogostokrat povezan s stresom – telo se zakrči in potegne navzgor, da bi se zaščitilo pred nevarnostjo. Stres pa je sprožilec nevarnosti. Bolečine predihamo in se tako naučimo, kako dih uporabiti v življenju, v podobnih situacijah. Tako lahko odkrijemo, da moramo morda povsem spremeniti življenjske okoliščine v katerih smo, šele takrat bomo lahko telo popolnoma sprostili in mu omogočili očiščenje …Tudi to lahko poglobljena vadba joge prinese s seboj.

Daša Lakner

Torej, 10 posameznikov z bolečinami v ramenskem obroču pomeni 10 različnih vzrokov za nastanek bolečine?

Joga me je naučila prav to: četudi je na zunaj nekaj videti isto, to ne velja za dogajanje znotraj. Čisto vsak človek je svoj svet in svoj individuum in ima svojo energijsko, emocionalno, mentalno zgodovino, ki je pripeljala do določenega stanja. Zato bo pri vsakem reakcija drugačna. Ker pa smo vsi ljudje, hvala bogu, obstajajo vseeno osnovni koraki in pri jogi je osnovni korak dih, ki je ključ do tega, kako vstopiti v sebe, zaznati sebe in se umiriti. Dihanje nam ponudi prostor, da smo to, kar smo. Da najprej vzpostavimo ljubečo prijaznost do sebe. Zaznavanje sebe gradimo skozi svoj dih.

Znanost danes opisuje res veliko blagodejnih učinkov redne vadbe joge na naše počutje in v končni fazi tudi zdravje. Kaj vi menite, v kakšni meri si lahko z jogo pomagamo pri odpravljanju določenih zdravstvenih ali duševnih težav?

Z redno, vsakodnevno in celostno prakso lahko z jogo dosežemo marsikaj. Če drugega ne, lahko v umirjenosti sprejmemo težave, četudi jih odpraviti ne moremo. Lahko spremenimo odnos do težav. Joga je brez dvoma orodje za transformacijo, saj ponuja širok nabor znanja. Zavedati pa se je treba, da tri asane ne bodo rešile težav. Treba je celostno pristopiti, saj gre vse z roko v roki. Joga je kot skupek različnih semen, ki jih posadimo – ena bodo vzklila hitro kot prve cvetlice, druga semena bodo potrebovala več časa, kot semena dreves. Ključ je v vztrajnosti, disciplini, če si resnično želimo spremembe v življenju.

Kazalo vsebine pokaži

NAJNOVEJŠE