Aloe vera je skromna puščavska rastlina, ki najbolje uspeva v suhih, puščavskih in subtropskih področjih. V botaničnem pogledu jo uvrščamo v družino lilijevk. Zanimivo je, da obožuje visoke temperature, mraz pa zelo slabo prenaša, škodijo ji namreč že temperature okrog 5 °C. Če imamo rastlino doma, mora zato obvezno prezimiti v rastlinjaku ali drugje na toplem.
Po nekaterih podatkih naj bi divje rastoča aloe vera, ki jo sicer najdemo v Sredozemlju, v Aziji ter v Srednji in Južni Ameriki, najverjetneje izvirala iz Afrike. Podatki pravijo, da na svetu obstaja kar 324 različnih vrst aloe vere, le redke med njimi pa imajo zares močno izražene zdravilne učinke. Kot smo že omenili, aloe vera uspeva predvsem v puščavskih predelih. V svojih mesnatih listih shranjuje velike količine vode in prav zato lahko preživi vsa sušna obdobja. Zaradi usnjate ovojnice voda ne izhlapeva iz rastline, zato je mesnati del dobro zaščiten pred izsušitvijo. Na robovih rastline so drobe bodice, ki jo varujejo pred rastlinojedimi živalmi.
Aloe vero so zaradi njenih številnih zdravilnih učinkov v različnih kultur uporabljali že v pradavnini. Že pri starih Egipčanih in Majih je imela pomembno mesto v njihovem zdravilstvu. Včasih so v zdravilne in kozmetične namene uporabljali le divje rastočo aloe vero, v 20. stoletju pa so se potrebe po tej rastlini tako povečale, da so ljudje začeli saditi prave plantaže. Nasade aloe vere danes najdemo v Srednji in Južni Ameriki, Severni Afriki, Sredozemlju, na Kanarskih otokih, v Južni Afriki, na Šrilanki, na jugu Kitajske in v Avstraliji.
Gel iz aloe vere je zelo dragocen, njegova slaba lastnost pa je ta, da zelo hitro oksidira. Ko so začeli masovno pridelovati aloe vero, je bila prav hitra pokvarljivost velika težava. Šele leta 1953 je Bill Coates uspel konzervirati ta dragoceni gel. Od takrat je mogoče gel dalj časa skladiščiti, ne da bi ta izgubil svoje zdravilne lastnosti. Aloe vera je namreč izjemno hranilno bogata rastlina, saj naj bi vsebovala več kot 160 dragocenih snovi, med katerimi so številni vitamini, minerali in encimi. V ovojnici rastline se nahajajo popolnoma druge snovi kot v njeni sredici. Raziskave o učinkovitosti aloe vere so se začele že v prvi polovici 20. stoletja, raziskovalci pa so dokazali, da je učinkovita tako za zunanjo kot notranjo uporabo.
Zunanja uporaba gela iz aloe vere
Gel, ki ga pridobivajo iz listne sredice, odlično obnavlja kožo, zato ga uporabljajo za celjenje ran, pri opeklinah, zdravljenju kožnih vnetij in luskavice. Prav tako je nepogrešljiv pri glivičnih obolenjih kože, pikih žuželk in ekcemih. Odlično se obnese tudi pri zdravljenju športnih poškodb, kot so zvini, pretegnjene mišice in vnete kite.
Aloe vero priporočajo tudi pri zdravljenju aken, saj njeni izvlečki kožo dezinficirajo in ožijo pore. Gel je namreč v kozmetiki uporabljajo že tisočletja, saj njegova posebnost v tem, da ne ostane le v zgornjih plasteh kože, ampak prodre tudi globlje. Koža je po uporabi prožna, rdečica in srbečica se umirita, gel pa gladi tudi gubice. Pomembno je poudariti, da ima gel iz aloe vere koži enak pH, zato ji pomaga ohranjati naravno ravnovesje.
Notranja uporaba
Za uživanje uporabljamo sok, ki ga pridobivajo iz listne sredice. Pri nakupu bodite pozorni na to, da sok ne vsebuje aloina, ki deluje odvajalno. Sok aloe vere razstruplja naš organizem in krepi imunski sistem, saj blagodejno deluje na črevesno floro in izboljšuje prebavo. Tudi vaša presnova se bo ob rednem uživanju soka močno izboljšala.
Čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko moči, saj smo le tako kos vsem izzivom vsakdana. Stres, službene in družinske obveznosti, obremenitve iz okolja in nenehno hitenje nas lahko močno izčrpajo. K temu svoj delež doda še napačno prehranjevanje, s katerim ne pokrijemo potreb po vseh potrebnih hranilih. Zato je v tem primeru uživanje aloe vere zelo dobrodošlo. Sok iz nje vsebuje kombinacijo različnih snovi, ki pomagajo obnavljati naš živčni sistem, spodbujajo delovanje žlez z notranjim izločanjem, mi pa se počutimo bolje.
Po podatkih naj bi bil na aloe vero alergičen približno odstotek ljudi. Če gel iz te rastline uporabljate prvič, vam svetujemo, da ga najprej preizkusite v manjšem odmerku oziroma ga nanesete na manjšo površino kože. Strokovnjaki priporočajo, da si ga namažete na občutljivo kožo v komolčnem pregibu, nato pa opazujete, ali se na tem predelu pojavita pordelost kože ali oteklina. Prav tako velja nekaj previdnosti pri uživanju soka iz aloe vere. Če po zaužitju občutite slabost ali se pojavi driska, z uživanjem takoj prenehajte.
Za konec naj poudarimo, da aloe vera ni čudežno zdravilo. Pomembno je, da skrbimo za uravnoteženo prehrano ter splošno zdrav življenjski slog. V tem primeru je odlično dopolnilo, ki še dodatno spodbudi obrambne sposobnosti našega organizma.
Več o aloe veri: Aloe Vera zdravi opekline, pike žuželk in prebavila