Prijava
Znanstveniki so ustvarili poseben žvečilni gumi, ki naj bi pomagal pri preprečevanju širjenja virusa SARS-CoV-2. Ideja se zdi na prvi pogled zelo nenavadna, toda študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v akademski reviji Molecular Therapy, priča o tem, da gre za izum, ki ga ne smemo odpisati prehitro. Številni strokovnjaki menijo, da bi lahko šlo za pomembno orožje v boju z novim koronavirusom. Toda po drugi strani se pojavljajo tudi opozorila, da se ne smemo veseliti prehitro. Kljub zelo dobrim rezultatom je imela namreč študija določene omejitve, zato ni povsem jasno, kako bi se »žvečilni gumi proti covidu-19« odrezal v praksi, v realnih okoliščinah.
Manj možnosti za širjenje virusa po telesu in zmanjšana nevarnost za prenos okužbe
V slini ljudi, ki se okužijo s virusom SARS-CoV-2, je pogosto prisotna večja količina tega virusa. Prav to je bilo izhodišče, ki je znanstvenike napeljalo na idejo o preprečevanju novih okužb s pomočjo žvečilnega gumija. Zmanjšanje količine virusa v ustih bi namreč zmanjšalo možnost za prenos virusa na druge osebe. Tudi pri klasičnem žvečilnem gumiju je eden od ciljev zmanjšanje števila bakterij v ustni votlini in s tem izboljšanje oralnega zdravja, vendar doslej še ni bil ustvarjen žvečilni gumi, katerega tarča bi bil virus. Kot je znano, virus SARS-CoV-2 vstopi v naše telo tako, da se pripne na beljakovino, imenovano ACE2, ki jo je mogoče najti na površini posameznih celic.
Žvečilni gumi, ki je bil predstavljen v uvodoma navedeni študiji, vsebuje večjo količino beljakovine ACE2 (beljakovine za izdelavo tega eksperimentalnega žvečilnega gumija so bile pridobljene iz rastlin); raziskovalci namreč upajo, da bo lahko žvečilni gumi tako »polovil« virus v ustni votlini. To bi pomenilo manj možnosti za to, da virus doseže druge celice, obenem pa bi se zmanjšala nevarnost za okužbe drugih oseb.
Žvečilni gumi z beljakovino ACE2 uničil občutno več virusnih delcev od »placeba«
Za preverjanje učinkovitosti žvečilnega gumija je bila uporabljena slina oseb, ki so zbolele za covidom-19. Nekateri vzorci sline so bili pomešani z žvečilnim gumijem v obliki prahu, drugi pa s »placebom« – praktično identičnim žvečilnim gumijem, ki pa ni vseboval beljakovine ACE2. Zmanjšanje števila virusnih delcev je bilo precej bolj izrazito pri vzorcih sline, ki so bili pomešani s »pravim protivirusnim žvečilnim gumijem«.
Ostaja še kar nekaj vprašanj, ki zahtevajo natančnejše odgovore …
Rezultati se zdijo torej izjemno obetavni, toda ali gre resnično za »novo upanje«? Ali je bila rešitev vseskozi tako preprosta? Lahko pandemijo zaustavi nekaj tako vsakdanjega, kot je žvečilni gumi? Strokovnjaki, ki so kljub dobrim prvim rezultatom zadržani, opozarjajo, da so bili eksperimenti izvedeni v laboratorijskem okolju, kjer precej lažje kontroliramo različne zunanje dejavnike. Mešanje vzorcev sline z žvečilnim gumijem v prahu seveda ni identično dejanskemu žvečenju. Raziskovalci so sicer uporabili tudi simulator žvečenja, s čimer so želeli dokazati, da se beljakovina ACE2 z žvečenjem ne uniči, vendar je v realnih okoliščinah, tj. znotraj naše ustne votline, število spremenljivk vendarle bistveno večje kot v laboratoriju.
Vprašanje, ali lahko na učinkovitost žvečilnega gumija vplivajo dejavniki, kot sta temperatura in število bakterij v ustni votlini, ostaja za zdaj še neodgovorjeno. Prav tako pa ni jasno, kako dolgo naj bi žvečilni gumi učinkoval oziroma kako pogosto bi ga bilo treba menjati z novim. Poleg tega je treba upoštevati, da znanstveniki za oceno učinkovitosti žvečilnega gumija pri preprečevanju širjenja virusa iz ustne votline v druge celice niso uporabili pravega virusa SARS-CoV-2, ampak so si pomagali z metodo t. i. psevdotipizacije virusa. Znanstvenike torej čaka še kar nekaj dela. Če bodo dodatna testiranja potrdila učinkovitost žvečilnega gumija, bi bil lahko izum tudi zelo koristna pomoč pri preprečevanju širjenja novih različic virusa SARS-CoV-2. Tudi druge različice se namreč pri vstopu v telo vežejo na beljakovino ACE2.
