Prijava
Do danes smo praktično že vsi seznanjeni s tem, da so plastični odpadki v oceanih velika težava. Toda od kod natančno prihaja vsa ta plastika? V oceanih se seveda znajdejo zelo raznoliki plastični odpadki, vendar določene vrste kljub temu prevladujejo. Podatki o tem so pogosto zaviti v tančico skrivnosti, na srečo pa je študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v reviji Nature Sustainability, poskrbela za zelo natančne informacije o tem, kaj resnično skrivajo naša morja. Ne, največja težava niso slamice, ki so bile v zadnjih letih deležne toliko gneva …
Poleg same embalaže so tu še vrečke in pribor
Natančna preučitev plastičnih odpadkov v oceanih je razkrila, da so daleč najbolj problematični odpadki, ki so posledica »hrane za s sabo« oziroma osebnega prevzema hrane, ki jo nato pojemo doma ali kje drugje, in dostave hrane na dom. Ti odpadki so namreč predstavljali kar 44 odstotkov vse odpadne plastike v oceanih, torej skoraj polovico. Pri storitvah, kot je dostava hrane na dom, se seveda najpogosteje uporablja embalaža za enkratno uporabo. Čeprav so se nekateri ponudniki že odločili za okolju prijaznejšo embalažo, še vedno močno prevladujejo tisti, ki hrano za stranke zapakirajo v plastično embalažo. Poleg same embalaže je tu še pribor za enkratno uporabo, ki je pogosto prav tako izdelan iz plastike, pozabiti pa ne smemo niti na plastične vrečke in plastenke, če stranke naročijo tudi pijačo.
Odpadna plastika v oceanih precej manj raznolika, kot se morda zdi na prvi pogled
Naštete vrste odpadkov, ki so neposredno povezane z osebnim prevzemom hrane in dostavo hrane na dom, so bile odkrite praktično povsod – tako v globinah oceanov kot na površini, ob obalah. Zelo pomenljiv je tudi podatek o tem, da plastični odpadki v oceanih v resnici niso tako raznoliki, kot se zdi na prvi pogled. Približno 75 odstotkov vse odpadne plastike v oceanih namreč predstavlja zgolj 10 različnih vrst plastičnih izdelkov. Če želimo očistiti oceane, je torej potreben premišljen načrt; namesto da zapravljamo čas z »malenkostmi«, se je smiselno osredotočiti na tiste izdelke in panoge, ki spadajo med glavne krivce za onesnaženost oceanov.
Drugo mesto na lestvici »najbolj problematičnih« je zasedla ribiška oprema
Šlo je za obsežno raziskavo, saj so strokovnjaki podatke za analizo črpali iz kar 36 različnih globalnih baz podatkov. Zdi se torej, da ugotovitve precej natančno odslikavajo realno stanje. Poleg »kopenskih dejavnosti« so strokovnjaki izpostavili še eno dejavnost, ki je kriva za ogromno plastičnih odpadkov v oceanih, in sicer ribolov. Dejstvo, da ogromno opreme, ki jo uporabljajo ribiči, konča v oceanih, je sicer znano že kar nekaj časa, toda študija, ki je bila objavljena v reviji Nature Sustainability, je tudi tu postregla z natančnejšimi podatki: ribiška oprema je namreč zasedla drugo mesto, takoj za plastično embalažo, ki je posledica osebnega prevzema hrane in dostave.
Reševanje težave tam, kjer je nujno – ne tam, kjer so spremembe najbolj enostavne
Raziskovalci so podali tudi nekaj predlogov za zajezitev »glavnega dotoka« plastičnih odpadkov. Poleg najbolj očitnega predloga, ki je seveda prehod k embalaži za enkratno uporabo, izdelani iz biorazgradljivih materialov, je lahko po mnenju raziskovalcev vsaj v določenih okoliščinah smiselna vzpostavitev sistema, ki temelji na povrnitvi stroška embalaže, če stranke embalažo kasneje vrnejo v poslovalnico, kjer so jo prevzele. Možnost za to, da embalaža pristane v oceanih, se s tem precej zmanjša. Strokovnjaki, ki so pripravili študijo, upajo, da bodo njihove ugotovitve odločevalce spodbudile k temu, da se težave (končno) lotijo na pravem koncu – tam, kjer je to resnično nujno, ne tam, kjer so spremembe najlažje.
