Predsodek, da lahko brezmesna prehrana upočasni rast otroka, je zelo pogost. Ali je upravičen? Prav to je eno od osrednjih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali kanadski raziskovalci, zaposleni v eni od torontskih bolnišnic, avtorji nove študije, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Pediatrics. Zanimal jih je namreč vpliv vegetarijanske prehrane na razvoj otrok, starih od šest mesecev do osem let.
Uporabljeni podatki, ki so se zbirali več kot 10 let
V študijo je bilo vključenih skoraj 9000 otrok. Šlo je za t. i. longitudinalno kohortno študijo; uporabljeni so bili podatki, ki so se zbirali od leta 2008 do leta 2019. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je bila opredeljena kot »vegetarijanska«, pri čemer ni bilo posebej opredeljeno, ali so bili v tej skupini tudi otroci, ki niso uživali niti drugih živil živalskega izvora in ki so se torej prehranjevali vegansko oziroma izključno z živili rastlinskega izvora. Druga skupina pa je bila sestavljena iz »nevegetarijanskih otrok«.
Rast vegetarijanskih in nevegetarijanskih otrok primerljiva
Ko so raziskovalci primerjali rast otrok, so ugotovili, da ni mogoče govoriti o bistvenih razlikah med vegetarijansko in nevegetarijansko skupino. Do podobne ugotovitve pa so se dokopali tudi po biokemični primerjavi hranil, ki so bile na voljo otrokom. Med vsemi otroki, ki so bili zajeti (n = 8907), je bilo 248 otrok, ki so bili vsaj na začetku raziskave vegetarijanci. Kot omenjeno, je šlo za otroke, ki so bili stari od pol leta do osem let, pri čemer je bila povprečna starost otrok na začetku študije 2,2 leti. Raziskovali niso odkrili korelacije med indeksom telesne mase, oceno višine glede na starost, serumskim železom, vitaminom D, serumskimi lipidi in vegetarijansko dieto. Vendar je bila po drugi strani pri vegetarijanskih otrocih zaznana nekoliko večja verjetnost za prenizko telesno težo v primerjavi z verjetnostjo za prenizko telesno težo pri nevegetarijanskih otrocih. Obenem so bile pri otrocih, ki so uživali kravje mleko, izmerjene višje vrednosti holesterola, vključno z višjimi vrednostmi škodljivega LDL-holesterola.
Načrtovano natančnejše preučevanje specifik prehrane posameznih otrok
Ena od omejitev študije je povezana z dejstvom, da niso bile upoštevane specifike prehrane posameznih otrok. »Vegetarijanska prehrana« je lahko namreč zelo širok pojem, ki ne pove veliko o konkretnem vnosu živil oziroma hranil. Avtorji raziskave se tako zavedajo, da bodo potrebne natančnejše raziskave, ki se bodo problematike lotile bolj poglobljeno. Obenem pa jih zanima tudi preučevanje otrok, ki ne uživajo nobenih izdelkov živalskega izvora. Kot omenjeno, pri študiji ni bilo posebej definirano, ali so bili med »vegetarijanskimi otroki« tudi vegani – oziroma koliko izmed otrok, ki so bili opredeljeni kot vegetarijanci, je uživalo izključno živila rastlinskega izvora.
Ali je brezmesna oziroma rastlinska prehrana resnično primerna za otroke?
Kaj pa pravijo najpomembnejše nutricionistične oziroma dietetične organizacije? V skladu s stališčem Akademije za prehrano in dietetiko (Academy of Nutrition and Dietetics), ki velja za največje združenje strokovnjakov za prehrano na svetu, saj združuje kar približno 120.000 strokovnjakov, je pravilno načrtovana vegetarijanska ali veganska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja, vključno z otroštvom in adolescenco. Podobno pa je tudi stališče, ko gre za vegetarijansko/vegansko prehrano med nosečnostjo. Pri tem izpostavljajo, da ima lahko izključitev mesa in drugih živil živalskega izvora celo specifične koristi, na primer zmanjšanje nevarnosti za povišane vrednosti škodljivega holesterola ter za druge dejavnike tveganja, ki prispevajo k boleznim srca in ožilja.
