Na domnevno čudežni konoplji in izdelkih iz CBD se lomijo kopja, odkar smo jo odkrili. Pogovarjali smo se z Alenko Krajnčič in Gabrijelom Kalanom, ki sta uspešni karieri v medijih zamenjala za gojenje konoplje in pridelavo konopljinih izdelkov.
Imela sta uspešni karieri v medijih, a sta se raje odločila za gojenje konoplje in organsko, veganom prijazno pridelavo konopljinih izdelkov. Zakaj?
Alenka: Umetniško življenje od človeka nemalokrat zahteva nečloveške napore, če želiš ostati zdrav in miren, še posebej v mestu, pa brez zvrhane mere discipline ne gre. Počasi sva se iztrošila, želela sva v naravo, najti dejavnost, s katero bi pomagala sebi in drugim. Danes tako daleč stran od mestnega vrveža in stresa skupaj s sinom živiva v skromni počitniški hišici na vrhu hriba, ki ima najlepši pogled na Triglav. V hribovitem predelu Slovenije, na Gorenjskem, streljaj od Ljubljane, kjer še vedno poznamo čisto vodo in svež zrak.
Ideja pridelovati konopljo … Kdaj in zakaj se je pojavila?
Gaber: S konopljinimi kapljicami sva se srečala povsem naključno, začele so se namreč kazati posledice hitrega in stresnega življenja, simptomi, ki jim družinski zdravniki ne bi posvečali posebne pozornosti oziroma bi kvečjemu predlagali počitek. Česa bolj univerzalnega, neinvazivnega in telesu prijaznega dotlej še nisva imela, ozdravila sva celotno družino in pasje težave, zaradi katerih sva prej morala do veterinarja. Tudi zato sva razvila tako imenovano »linijo za živali«. Jaz sem si popolnoma ozdravil kronično poškodovan noht na prstu in živec v celoti obnovil, čeprav so zdravniki nad njim že obupali.
Alenka: Jaz sem jih sprva kupovala za babico in dedka, ki sta danes stara 94 let. Prebolela sta vse pljučnice, ki so za starejše lahko usodne. Meni so kapljice pomagale pri neznosnih bolečinah v vratu, pred leti sem si na trampolinu z bratcem namreč močno poškodovala vratna vretenca. Tudi menstrualne bolečine skoraj ne občutim več, prav tako vsi spimo kot angelčki. Zato sva razmišljala o lastnih izdelkih, kjer imaš nadzor in veš, kakšne sestavine izbiraš. Lani sva skupaj s partnerjem, od katerega sva kupovala kapljice, bolj za šalo kot zares zasadila industrijsko konopljo pred hišo, v kateri živimo. Kljub nerodnim začetkom se je izkazalo, da je zemlja na najini »terasi« kot naročena za njeno gojenje. In našla sva svoje poslanstvo.
A vajina »terasa« je danes verjetno že premajhna, kajne?
Gaber: Seveda, čeprav trenutno nasad meri manj kot hektar. Je povsem obvladljiv, dela pa nikoli ne zmanjka, saj veste, vsako obdobje rasti zahteva posebno nego, ne želiva uporabljati umetnih gnojil, zato zemljo pred sajenjem oplemenitiva zgolj z naravnim humusom. Ukvarjava se z vsako rastlino posebej, za vsako veva, koliko ima vej, listov in kdaj bo zrela. Morda se v tej filigranski natančnosti skriva odgovor na vprašanje, zakaj najine rastline vsebujejo dvakrat več kanabinoidov kot drugje. (Op. p.: Kanabinoidi so snovi, ki se v večjih količinah nahajajo v kanabisu, lahko pa jih naredimo tudi umetno v laboratoriju. V medicini se uporabljajo pri lajšanju bolečin in blaženju drugih posledic različnih bolezni.) Načrtujeva razširitev nasada in dejavnosti.
Kako ste ugotovili vsebnost zdravilnih učinkovin? Koliko testov, analiz je bilo potrebnih?
Alenka: Mislim, da je najbolj pomembna vzgoja rastline. To so temelji. In, da, seveda potrebuješ dovoljenje za gojenje konoplje. Analize so obvezne med samo rastjo in seveda, ko je izdelek nared za prodajo. Brez laboratorijskih testov nič ne gre iz najinih rok, sicer pa jih redno uporabljava tudi sama in vsako »letino« najprej preizkusiva na sebi. Primesi, denimo med ali olja, nabavljava na preverjenih ekoloških kmetijah.
Med s konopljo, tu so še »cofki«, kaj je to?
Alenka: Dolgo sva premišljevala, kako narediti konopljin izdelek, ki bi bil ne samo učinkovit, pač pa celo okusen, in tako se je rodil »CBD Honey«, ki ga takrat na slovenskem tržišču ni bilo najti.Pravijo, da ni dobrega spanca brez konopljinega medu, CBD-med namreč pomirja, spanec je daljši in trdnejši, in to brez uspavalnih tablet. Med je odlična izbira, saj se s sladkorjem v medu konopljine sestavine najučinkoviteje povežejo in najhitreje preidejo v kri. Najini »cofki« pa so, tako kot številna druga zelišča, primerni za čaj.
Lahko spregovorimo še o nasadu? Kako moteč je za sosede, kako pogosto se srečujete s krajo, so vas kdaj prijavili policistom, češ da so v bližini »narkomani«, ki gojijo čudne rastline?
Gaber: Naša hiša je zadnja v vasi, tako da nikogar ne motimo. Kraje so bile lani, ni jih bilo malo! Letos sva posodobila plantažo in tatovi so nekako stvar preteklosti. Sosedje? Na pomoč si prihitimo, še preden kdo glasno pove, da jo potrebuje. Res neverjetno!
Pravite, da nikamor več ne odidete brez kapljic in CBD-medu. Gre za odvisnost?
Alenka: Fizične odvisnosti od najinih izdelkov ni, zaradi njihove univerzalnosti pa postaneš navezan nanje. V Angliji že predpisujejo konopljin izvleček v boju proti depresiji, bolnikom z demenco, epilepsijo in z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, otrokom z avtizmom. V Sloveniji o njih bolj šepetajo, sva pa že doživela diskretno zdravniško priporočilo kapljic namesto česa bolj škodljivega. Obstaja seznam zdravnikov, ki so naklonjeni konopljinim izdelkom, vendar v praksi CBD-izdelki še vedno ne nadomeščajo klasičnih zdravil. Takole pod črto, premalo ljudi pozna CBD ali kanabidiol, do nedavnega prezrt CBD pa ne vpliva na centralno živčevje kot THC, ampak predvsem na periferni in imunski sistem, torej ne »zadeva«. Če povzamemo na kratko: obnavlja človeško celico.
Kako (še) deluje?
Gaber: Naš endokanabinoidni sistem se sesuje zaradi konzervansov, pesticidov, stresnega, hitrega načina življenja, premalo spanja … Torej je razlogov za pojav različnih patoloških stanj in bolezni več kot dovolj. Natančna navodila pravilnega odmerjanja ne obstajajo, CBD na vsako telo tudi sicer učinkuje različno. Treba je začeti z najmanjšim priporočenim odmerkom, ki ga lahko nato povečujemo največ do treh kapljic na dan. Ker je CBD izvleček, poln antioksidantov in drugih učinkovin, ki skrbijo za obnovo celic in kože, ga redne uporabnice rade dodajajo kremam proti gubam, po uporabi pa »tožijo« o čvrsti in elastični koži, pomaga tudi pri odstranjevanju pigmentnih madežev, brazgotin in starostnih peg. Rada bi še poudarila, da številne študije kažejo, da je CBD nestrupen in ne povzroča spremembe pri teku, ne vpliva na fiziološke parametre (srčni utrip, krvni tlak in telesna temperatura, op. p.), ne vpliva na prebavila in ne spreminja psihomotoričnih ali psihičnih funkcij.
Pred kratkim je bilo prebrati, da naj bi kanabinoidi lahko predstavljali tveganje za zdravje, predvsem pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, ob dolgotrajni uporabi pa tudi pri odrasli populaciji.
Alenka: Smešno je, da v tej moderni dobi s hitrimi in dostopnimi informacijami lahko ljudi še vedno bombardirajo z napačnimi informacijami. Nazaj k naravi moramo. Narava ima vse, kar potrebujemo. Sami se lahko pozdravimo in v to moramo začeti verjeti. O tem piše najboljša knjiga na svetu Z umom nad medicino, doktorice Lisse Rankin. O konoplji, ki nima popolnoma nobenih stranskih učinkov ali trajnih posledic, podvomimo. Dvomimo o naravi, o predpisanih zdravilih pa nikoli, čeprav je v navodilih na dolgo in široko mogoče prebirati stranske učinke: hude alergijske reakcije na zdravilo, utrujenost, brezvoljnost, zatekanje, slabost, neplodnost, odpoved ledvic …
Kaj pa dokazila o varni rabi konoplje in njenih izvlečkov?
Alenka: Pred sajenjem smo testirali zemljo, gnojimo samo z naravnimi gnojili, testirali smo tudi rastline med rastjo, analiziramo končne izdelke. Pri pridobivanju dokazil o varni uporabi pa gre zgolj za zavlačevanje, papirologijo, sprenevedanja. Očitno je preveč učinkovita in nekateri bi nad njo radi imeli monopol. Nalijmo si čistega vina! Prvo zabeleženo uporabo konoplje kot zdravila v kitajski farmakopeji (farmakopeja je knjiga, ki vsebuje zbirko farmacevtskih predpisov o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preizkušanju, shranjevanju, izdaji in označevanju zdravil oziroma farmacevtskih substanc, ki se uporabljajo pri pripravi končnega farmacevtskega izdelka, op. p.) najdemo 2727 let pr. n. št., z njo so si pomagali tudi Perzijci, Arabci, stari Grki, stari Rimljani, že leta 1843 pa je irski zdravnik William B. O’Shaughnessy pisal o hašišu kot o naravnem zdravilu.
Zdravniški kovčki 19. stoletja so med drugim vsebovali tudi tinkture in druge konopljine izvlečke, s katerimi so zdravniki zdravili astmo, kašelj, nespečnost, celo spolno disfunkcijo. In to vse prej kot leta 1997! Je torej konoplja res tako zelo nova na tržišču? Izraelski znanstvenik, organski kemik, dr. Raphael Mechoulam, je v dokumentarcu The scientist (v prevodu: Znanstvenik, op. p.) predstavil sestavine konoplje (CBD, THC, CBG, op. p.) in pozitivne učinke pri zdravljenju s konopljinimi izvlečki. Na festivalu dokumentarnih filmov Hollywood International Independent Documentary Awards leta 2015 nagrajeni film opisuje še začetke raziskovanja konoplje v 60. letih prejšnjega stoletja pa vse do danes, ko je že povsem jasno, da konopljine sestavine sodelujejo z največjim receptorskim sistemom v človeškem telesu, endokanabinoidnim.
Dobro, a vseeno je to še vedno film …
Gaber: Po mnenju številnih znanstvenikov, tudi dr. Lumirja Ondreja Hanuša, ki konopljo kot kemijski analitik proučuje že nekaj desetletij, je odkritje endokanabinoidnega sistema in posledične uporabe kanabinoidov enakovredno odkritju DNK. Mechoulam, ki sicer še zdaleč ni navdušen nad zlorabo konoplje v rekreativne namene, je imel ključno vlogo pri pripravi izraelskega, enega najnaprednejših programov medicinske rabe marihuane, v katerega je vključenih več kot 20 tisoč bolnikov s Crohnovo boleznijo, z različnimi vnetji, s Tourettovim sindromom, z astmo …
Kaj se bo odslej dogajalo z vajino butično pridelavo? Zakaj je pravzaprav butična?
Alenka: Zato ker prisegava na kakovost, na napredek, na plemenitenje tistega, kar je že zdaj dobro, masovna proizvodnja ni najina zgodba. Sicer pa, kaj se bo dogajalo? Slovenska vlada je kot prva v EU v celoti povzela stališče Evropske agencije za varnost hrane, ki je v začetku leta izdelke s kanabinoidi CBD umestila v katalog novih živil, kamor so uvrščena živila, pri katerih pred letom 1997 ni znana zgodovina uporabe in velja, da za potrošnika niso varna, čeprav ji ne bi bilo treba. Slišim, da Nizozemci, Čehi, Francozi, Avstrijci in Portugalci ne načrtujejo nobenih aktivnosti ali prepovedi izdelkov s kanabinoidi CBD, Nemci pa so ustanovili svojo agencijo za medicinsko konopljo, ki preverja skladnost izdelkov z zakonskimi določili. Glede na to, da je konoplja v večini sveta dovoljena tako ali drugače, mislim, da bo tudi Slovenija prej ali slej morala popustiti, sicer bova primorana ciljati na tujino, v Sloveniji pa prodajati samo to, kar je dovoljeno! Prijateljica iz Pariza denimo še vedno kupuje CBD-izdelke v trgovinah in odpirajo se nove.