Aditivi: Kako varni so pravzaprav?

    Aditivi so dodatki v živilsko-pridelovalni industriji, ki se dodajajo jedem zaradi tehnoloških zahtev pri predelavi hrane ali pa zato, da se hrana ne pokvari. Poznamo jih prek 5000, mednje štejemo tako arome kot barvila in konzervanse. Na končnih izdelkih so vsi aditivi, ki jih neko živilo vsebuje, sicer navedeni, vendar večina ljudi ob množici navedenih E-jev pravzaprav ne ve, kaj ti sploh pomenijo.

    Aditivi

    Vrste aditivov

    Aditive razvrščamo glede na njihovo funkcijo v več skupin. Sorbitol, manitol, aspartan itd. spadajo med sladila, kurkumin, amarant in karamel pa med barvila. Brez barvil bi bila hrana resda bolj zdrava, vendar potrošnikom zaradi pustega videza ne bi bila več tako zanimiva. Vloga konzervansov je ohranjanje živila čimdlje užitnega oziroma preprečevanje kvarjenja, mednje spadata denimo benzojska in sorbinska kislina, pa tudi žveplov dioksid, sulfiti itd., antioksidanti prav tako podaljšujejo rok uporabnosti. Poleg naštetih med aditive spadajo še ojačevalci okusa, ki poudarijo okus neke jedi in jih najdemo v juhah in testeninah v vrečkah, emulgatorji, nosilci, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti strjevanju, sredstva za povečanje prostornine, sredstva proti penjenju, stabilizatorji itd.

    So aditivi res varni?

    Vse aditive, ki so dodani procesiranim izdelkom v naših trgovinah, je Evropska agencija za varnost hrane sicer označila za varne, vendar pa morajo proizvajalci pri mnogih med njimi upoštevati mejne vrednosti, to pomeni, da dovoljene količine aditiva ne smejo prekoračiti, saj bi bil končen izdelek v nasprotnem primeru zdravju škodljiv. Po raziskavah sodeč mnogi aditivi lahko povzročijo alergijske ali gastrointestinalne reakcije pri nekaterih ljudeh. E 407 ali karagenan povezujejo z rakom na želodcu, E 330 povzroča vnetje dlesni, E 951 ali aspartam povezujejo z glavoboli, migreno, rakavimi spremembami in možganskimi okvarami, E 250 ali nitrit je prav tako rakotvoren in še bi lahko naštevali. Četudi nam proizvajalci zatrjujejo, da so aditivi, ki jih dodajajo živilom, dokazano varni, pa je dejstvo, da tudi medsebojen vpliv aditivov, ki je potencialno še bolj nevaren od aditivov samih, ni bil nikoli raziskan, zaradi zahtevnosti izvedbe takšne študije pa najverjetneje tudi nikoli ne bo.

    Hrano si raje pripravljajmo sami

    Čisto vse, kar kupujemo v trgovini, lahko pripravimo tudi sami doma in ko nek recept osvojimo, je lahko denimo doma narejena čokolada celo boljša od tiste kupljene. Juham in testeninam iz vrečke bi se bilo vsekakor bolje izogibati, raje si sami pripravimo večjo količino juhe, ki jo potem razdelimo v plastične posodice in zamrznemo. Alergije in različne oblike raka sta bolezni, ki sta v današnjem svetu po pojavnosti vsekakor na prvem mestu. Četudi ni neizpodbitno dokazano, da aditivi, ki se nahajajo v večini kupljenih živil, škodujejo zdravju, pa se moramo vprašati, zakaj so bile naše babice, ki so živele tako rekoč od krompirja in kislega zelja, meso pa se je na njihovem jedilniku znašlo približno enkrat na teden, bolj zdrave od nas? Morda bi bil čas, da prenehamo kupovati stvari, ki vsebujejo sestavine, za katere se nam ne sanja, kaj pravzaprav pomenijo in si hrano pripravljamo kar sami doma. Začinimo jo s soljo in poprom ter vrtnimi zelišči, drugih aditivov pa v tem primeru ne bomo potrebovali.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte