Aditivi so dodatki v ลพivilsko-pridelovalni industriji, ki se dodajajo jedem zaradi tehnoloลกkih zahtev pri predelavi hrane ali pa zato, da se hrana ne pokvari. Poznamo jih prek 5000, mednje ลกtejemo tako arome kot barvila in konzervanse. Na konฤnih izdelkih so vsi aditivi, ki jih neko ลพivilo vsebuje, sicer navedeni, vendar veฤina ljudi ob mnoลพici navedenih E-jev pravzaprav ne ve, kaj ti sploh pomenijo.
Vrste aditivov
Aditive razvrลกฤamo glede na njihovo funkcijo v veฤ skupin. Sorbitol, manitol, aspartan itd. spadajo med sladila, kurkumin, amarant in karamel pa med barvila. Brez barvil bi bila hrana resda bolj zdrava, vendar potroลกnikom zaradi pustega videza ne bi bila veฤ tako zanimiva. Vloga konzervansov je ohranjanje ลพivila ฤimdlje uลพitnega oziroma prepreฤevanje kvarjenja, mednje spadata denimo benzojska in sorbinska kislina, pa tudi ลพveplov dioksid, sulfiti itd., antioksidanti prav tako podaljลกujejo rok uporabnosti. Poleg naลกtetih med aditive spadajo ลกe ojaฤevalci okusa, ki poudarijo okus neke jedi in jih najdemo v juhah in testeninah v vreฤkah, emulgatorji, nosilci, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti strjevanju, sredstva za poveฤanje prostornine, sredstva proti penjenju, stabilizatorji itd.
So aditivi res varni?
Vse aditive, ki so dodani procesiranim izdelkom v naลกih trgovinah, je Evropska agencija za varnost hrane sicer oznaฤila za varne, vendar pa morajo proizvajalci pri mnogih med njimi upoลกtevati mejne vrednosti, to pomeni, da dovoljene koliฤine aditiva ne smejo prekoraฤiti, saj bi bil konฤen izdelek v nasprotnem primeru zdravju ลกkodljiv. Po raziskavah sodeฤ mnogi aditivi lahko povzroฤijo alergijske ali gastrointestinalne reakcije pri nekaterih ljudeh. E 407 ali karagenan povezujejo z rakom na ลพelodcu, E 330 povzroฤa vnetje dlesni, E 951 ali aspartam povezujejo z glavoboli, migreno, rakavimi spremembami in moลพganskimi okvarami, E 250 ali nitrit je prav tako rakotvoren in ลกe bi lahko naลกtevali. ฤetudi nam proizvajalci zatrjujejo, da so aditivi, ki jih dodajajo ลพivilom, dokazano varni, pa je dejstvo, da tudi medsebojen vpliv aditivov, ki je potencialno ลกe bolj nevaren od aditivov samih, ni bil nikoli raziskan, zaradi zahtevnosti izvedbe takลกne ลกtudije pa najverjetneje tudi nikoli ne bo.
Hrano si raje pripravljajmo sami
ฤisto vse, kar kupujemo v trgovini, lahko pripravimo tudi sami doma in ko nek recept osvojimo, je lahko denimo doma narejena ฤokolada celo boljลกa od tiste kupljene. Juham in testeninam iz vreฤke bi se bilo vsekakor bolje izogibati, raje si sami pripravimo veฤjo koliฤino juhe, ki jo potem razdelimo v plastiฤne posodice in zamrznemo. Alergije in razliฤne oblike raka sta bolezni, ki sta v danaลกnjem svetu po pojavnosti vsekakor na prvem mestu. ฤetudi ni neizpodbitno dokazano, da aditivi, ki se nahajajo v veฤini kupljenih ลพivil, ลกkodujejo zdravju, pa se moramo vpraลกati, zakaj so bile naลกe babice, ki so ลพivele tako rekoฤ od krompirja in kislega zelja, meso pa se je na njihovem jedilniku znaลกlo pribliลพno enkrat na teden, bolj zdrave od nas? Morda bi bil ฤas, da prenehamo kupovati stvari, ki vsebujejo sestavine, za katere se nam ne sanja, kaj pravzaprav pomenijo in si hrano pripravljamo kar sami doma. Zaฤinimo jo s soljo in poprom ter vrtnimi zeliลกฤi, drugih aditivov pa v tem primeru ne bomo potrebovali.
