Zgodba 86-letne Jessice Slaughter je odličen dokaz, da ni nikoli prepozno za to, da začnemo živeti bolj zdravo. Obenem pa dokazuje tudi, da je za uspešno hujšanje precej bolj kot draga oprema ali karta za fitnes pomembna trdna volja. Po tem, ko je bila praktično vse življenje pretežka, zaradi česar so jo v otroštvu tudi pogosto zbadali, se je namreč ta Američanka sredi sedmega desetletja  življenja odločila za spremembo. Naredila je prvi korak – povsem dobesedno. Začela je namreč hoditi, in to kar po svoji dnevni sobi!


Shujšala s hojo po dnevni sobi

3000 korakov naredi že navsezgodaj zjutraj 

Prav vsakodnevna hoja je bila eden ključnih razlogov, da je Jessici Slaughter uspelo izgubiti več kot 50 kilogramov. S hujšanjem se ji ni mudilo, ampak se je procesa lotila zelo potrpežljivo. Zavedala se je sicer, da bo hujšanje naporno, vendar je menila, da je čezmerna telesna teža še napornejša. Poleg tega pa ji je grozil še diabetes.

Čeprav živi v majhnem enosobnem stanovanju, to za gospo Slaughter ni bila ovira, da ne bi za redno gibanje izkoristila kar svoje dnevne sobe. Tako vsak dan že zjutraj naredi 3000 korakov po dnevni sobi in do kuhinje ter spet nazaj, s hojo pa nato nadaljuje tudi čez dan. Vnukinja ji je kmalu svetovala tudi nakup aktivne zapestnice, ki ji omogoča natančno spremljanje števila prehojenih korakov.

K izgubi odvečnih kilogramov je prispevala tudi sprememba prehrane

Čeprav se je vse začelo s hojo, pa je Jessica Slaughter sčasoma ugotovila, da bi bila koristna tudi sprememba prehrane. Večino življenja je imela velike težave z upiranjem nezdravi, zelo kalorični hrani, a z odločitvijo za bolj zdravo življenje je prišla tudi odločitev, da se začne prehranjevati vegansko. Tako danes uživa pretežno sadje in zelenjavo. Za zajtrk naj bi na primer običajno jedla banane, pomaranče, grozdje in kosmiče. Izogiba se čezmernemu vnosu maščob, poje pa precej zelenolistne zelenjave in popije veliko vode.


Razlog, zaradi katerega se je Jessica Slaughter odločila, da deli svojo uspešno zgodbo o hujšanju s širšo javnostjo, naj bi bil predvsem ta, da je hotela opogumiti druge ljudi v zrelih letih, da vzamejo zdravje v svoje roke. Prepričana je namreč, da ne moremo preprosto prenehati živeti, ko dosežemo določeno starost. Njena zgodba je vsekakor lahko v navdih mnogim (tudi tistim mnogo mlajšim od nje), ki ne najdejo prave motivacije za pozitivne spremembe navad, povezanih z zdravjem.

VEČ VSEBIN: