Gospa Nada Zorec, znana tudi kot gospodarica v resniฤnostnem ลกovu Kmetija, si je med gledalci prisluลพila veliko simpatij. Bila je ravno prav zahtevna, a hkrati tudi prijazna, predvsem pa smo vsi takoj ugotovili, da kmeฤko delo jemlje zelo resno. Kako tudi ne, ko pa je odraลกฤala na kmetih in se kot upokojenka tudi danes ukvarja z rejo kokoลกi. Vendar Nade nismo obiskali, da bi klepetali o spletkah v ลกovu. Zanimalo nas je njeno pestro ลพivljenje, zaradi katerega zna stati z nogami trdno na tleh, a ohranjati smeh in optimizem.
Nada Zorec je ลพenska, s katero je izjemno prijetno klepetati, prav tako pa se je mogoฤe od nje marsiฤesa nauฤiti. ฤeprav ima mnogo obveznosti kot predsednica Druลกtva podeลพelskih ลพena Tavลพentroลพa, kot plesalka v folklorni skupini, pevka v zboru, predstavnica v krajevni skupnosti in aktivna ฤlanica v druลกtvu upokojencev, ji ne zmanjka ฤasa za naravno ลพivljenje. Ima domaฤa jajฤka, vlaga sadje in povrtnine, pridela ogromno suhega sadja, dela svoje vino, rezance in testenine, odliฤne domaฤe salame in ลกe marsikaj. Znana pa je tudi po tem, da rada peฤe. Hlebci in ลกtruce so pri njej ลกe vedno iz kruลกne peฤi. Poleg teh pa je tudi mojstrica za piลกkote โ kot pravi sama, jih v decembru napeฤe toliko, da se njen moลพ ลพe pritoลพuje.
Vas zanima, od kod jemlje energijo, ob ฤem se poveseli in zakaj je tako aktivna? Mi smo se napovedali na obisk in pokukali v njen dom, njeno srce ter njene misli.
Z dvesto, tristo kokoลกmi imate gotovo kar nekaj dela?
ยปImam 130 nesnic in 200 mladih kokoลกi. Sama pravim, da mora tudi lisica kakลกno odnesti, saj mora tudi lisica preลพiveti. Kokoลกi so dopoldne zaprte, da opravijo svojo nesno nalogo, nato jih odpremo. In pride lisica ali kragulj,ยซ nam pove z nekaj hudomuลกnosti.
ยปDvakrat tedensko je treba skidati. Kokoลกi spijejo tudi neverjetno veliko vode in treba jih je nahraniti. Doma pridelamo in zmeljemo svojo pลกenico in koruzo ter naredimo meลกanice, nekaj malega krmil pa dokupimo. Nekje okoli 90 odstotkov krmil pridelamo doma.ยซ
Je to donosen posel?
ยปO donosnosti ni smiselno govoriti. Imamo paฤ nekaj zemlje in to delo mi je vลกeฤ, poleg tega si tako zagotovimo samooskrbo, saj nas je pri hiลกi kar ลกest. Imamo torej domaฤa jajca. Pridelamo tudi veฤ kot sto gajbic krompirja, ki ga pokuhamo, in dodamo koruzo ter pลกenico, zato so jajca resniฤno eko. Kokoลกi imajo na razpolago veliko peska, veliko trave, zelenjave.ยซ
Nosijo jajca eko certifikat?
ยปNe, ker se s tem ukvarjam ljubiteljsko, odkar nisem veฤ v sluลพbi.ยซ
Prevladujete v druลกtvu starejลกe ลพenske ali je zanimanje tudi pri mlajลกih?
ยปPovpreฤno so starejลกe,ยซ pravi, nato pa se nasmehne ter se popravi. ยปVeฤinoma smo starejลกe, tudi sebe moram ลกteti zraven. Je pa tudi zanimanje pri mladih. Ni ga veliko, vendar je. Januarja smo imele veliko razstavo kruha v Trebnjem, kjer so tudi mlajลกe veliko prispevale. Na ocenjevanju je bilo kar 70 vrst kruha. Boลพanskega kruha! Podeljenih je bilo 56 zlatih in 14 srebrnih priznanj ter prav nobenega bronastega. Bilo je tudi veliko potic, pletenic, srฤkov in drugih kvaลกenih oblik peciva. Priลกel je tudi gospod iz ล kofljice, ki je prinesel hlebฤek, peฤen brez kvasa, s kislim testom. To je bil edini hlebec, ki je dosegel vseh 80 moลพnih toฤk.ยซ
So posebne vrste kruha del oลพivljanja tradicije ali gre zgolj za modno muho?
ยปGotovo ne gre za modno muho. To je oลพivljanje tradicije in hkrati potreba. Zaradi zdravja se spet pojavljajo tudi brezglutenske in druge vrste kruha, zaradi celiakije in drugih potreb.ยซ
Druลกtva kmeฤkih ลพena si predstavljamo kot druลกtva, kjer ลพenske malo kuhajo in peฤejo, si izmenjujejo sadike in semena โฆยปRes je, vse to poฤnemo, prav tako pa si izmenjujemo znanje ter imamo tudi pevski zbor. Vsestransko smo aktivne.ยซ
V pevskem zboru pojete tudi sami. Gre predvsem za ohranjanje starih ljudskih pesmi?
ยปDa. Sama pravim, da dolenjska in slovenska ljudska pesem ne sme izumreti. Na ta naฤin jo skuลกamo ohranjati tudi me.ยซ
Kaj pa folklorna skupina?
ยปTo pa je popolnoma druga stvar in obstaja kot sekcija znotraj druลกtva upokojencev v Velikem Gabru. Tam pleลกem, kar mi je ravno tako zelo pri srcu.ยซ
Pleลกete z moลพem? Obiฤajno ni tako.
ยปNe, moลพ ni za ples. Sicer pa obiฤajno tudi sami mentorji pare pri plesu loฤijo, da ne prihaja do kratkega stika,ยซ nam pojasni med smehom. Dobro vem, kaj ima v mislih โฆ
Imate s folklorno skupino veliko nastopov in gostovanj?
ยปDa, lani smo ลกli na Ohrid, na slovenske dneve. Veliko nastopamo tudi po Sloveniji. Hodimo na Razkriลพje, kjer je vsako leto festival, pa v ฤrno na Koroลกkem oziroma kamorkoli nas povabijo. Nastopamo s plesom in ljudskim petjem. Imamo ljudskega godca, njegova ลพena pa igra tudi lonฤeni bas.ยซ
Ko je Nada Zorec obema s fotografom nekoliko razkazala kmetijo in nama povedala, s ฤim vse se ukvarja, je omenila tudi vinograd. Na Dolenjskem brez tega skoraj ne gre, za Dolenjce pa je znano, da so izjemno navezani na svoj cviฤek. A Nada sama pravi, da je alkohol hudiฤ, zato ima tako do dela v vinogradu kot do samega vina spoลกtljiv odnos.
Imate vinograd v bliลพini?
ยปVinograd z zidanico imamo tu v okolici, pri Trebnjem. Pravzaprav gre kar za veliko โgorcoโ. Imamo 950 trt.ยซ
To je veliko vina. Verjetno ga ne spijete in potem ostaja za kis โฆ
ยปPravzaprav kar bog pripomore, da ga je manj,ยซ se nasmeji. ยปEnkrat je pozeba, drugiฤ toฤa, tretjiฤ bolezen.ยซ
Delate samo cviฤek?
ยปCviฤek in modro frankinjo ter belo vino.ยซ
A Nada se je s polnim zagonom lotila reje kokoลกi, vinogradniลกtva in druลกtvenih dejavnosti, znotraj katerih najde obilo veselja, ลกele po tem, ko se je upokojila. Pred tem je opravljala za ลพensko nekoliko manj obiฤajno delo, mikali pa so jo tudi za ลพensko nenavadni poklici.
Marsikoga preseneti, da ste delali kot raznaลกalka poลกte.
ยปBila sem poลกtarica na terenu. V sluลพbo sem ลกla ลพe kot zelo mlado dekle, pri ลกtirinajstih in pol. Takrat je v Zagorju ob Savi ลกe bilo hฤerinsko podjetje Lisce, kjer sem se najprej zaposlila. V Lisci sem delala skoraj deset let. Potem pa me je nekaj zagrabilo in ลพelela sem nekaj novega. ฤe bi takrat imela denar, da bi lahko naredila izpit, bi gotovo postala voznica tovornjaka. Imela sem veliko ลพeljo, ki pa je ni bilo mogoฤe uresniฤiti, zato sem se odloฤila za poลกto. Sicer sem imela vedno ลพeljo po moลกkih delih. Tudi danes mi ni teลพko iti na traktor, delati z orodjem, obrezati trte v vinogradu, ลกkropiti. Razen da zdaj nisem veฤ tako fiziฤno moฤna kot nekoฤ.
Tudi na poลกti v Zagorju, kjer sem z avtom razvaลพala poลกto po hribih, je bilo pozimi naporno. Gotovo sem veฤ tisoฤkrat na avto nadela verige in jih spet snela. Avtomobili ลกe niso imeli pogona na vsa ลกtiri kolesa, tako da drugaฤe ni ลกlo. Ampak to mi je bilo vลกeฤ. Nato mi je nekoliko ponagajalo zdravje in sem imela nekoliko skrajลกan delovni ฤas ter omejitev glede dvigovanja bremen โ ampak na terenu se tega sploh ne moreลก drลพati. Tako da sem delala na terenu ลกe ลกtiri leta. Rekla sem si, da bo tako, dokler bom zmogla. Ko res ni ลกlo veฤ, pa so me brez vsake teลพave premestili v poลกtni center v Ljubljano. Tudi tam mi je bilo lepo, ฤeprav sem imela na zaฤetku krizo. Res sem bila med ljudmi, ampak zaprta v notranjem prostoru, ฤesar sem se morala navaditi. Prej sem zjutraj pripravila poลกto in ลกla med ljudi, potem pa teh sreฤanj z โmojimiโ ljudmi ni bilo veฤ. Takrat sem se postavila pred ogledalo in sama sebi rekla, da zdaj bo paฤ tako. In ko je priลกel dan, ko sem odลกla, ko sem to delovno mesto zapustila โฆยซ Nadi se nekoliko zatrese glas. ยปล e danes mi je hudo,ยซ zakljuฤi s spominom.
In kdaj ste se preselili v Zagorico pri Velikem Gabru?
ยปTega je ลพe 24 let. Tu je moลพeva domaฤija, vendar sva hiลกo postavila sama. V njej ลพivi tudi sin z druลพino, torej sta tu tudi moja vnuฤka, deฤek in deklica, v petem in ลกestem razredu.ยซ
Kako je biti babica? So danaลกnji otroci res drugaฤni?
ยปZelo rada sem babica,ยซ prikima. ยปDanaลกnji otroci pa so paฤ takลกni, kakrลกne jih naredimo. ฤe jih preveฤ โcrkljamoโ โฆ Moja vnuka sicer znata tako nahraniti kokoลกi kot nasekati trske, z dedijem gresta v gozd napravljat drva, pomagata pobirati krompir in vse ostalo. S tem ni teลพav, sicer pa veste, kako je z otroki โ danes bi, jutri ne bi, ampak naฤeloma vse postorita. Tudi kruh znata speฤi.ยซ
Tudi sami ste odraลกฤali na kmetiji, vendar v povsem drugih ฤasih.
ยปSama sem zrasla na kmetiji v drugih ฤasih in mama je skrbela za nas po najboljลกih moฤeh, vendar pa smo obฤutili tudi pomanjkanje. Zato znam danes ceniti vsako najmanjลกo stvar. Vsak cent je zame denar. Zrno je zame bogastvo. Kot pravi star pregovor: zrno na zrno โ pogaฤa.ยซ
Kakลกni pa so vaลกi naฤrti? Imate ลกe vedno nenavadne ลพelje?
ยปฤe bi imela ฤas in bi mi to dopuลกฤala hrbtenica, bi igrala harmoniko. V ลพelji po uฤenju sem jo pred leti tudi kupila, vendar jo zdaj z veseljem igra vnuk,ยซ mi pove in pokaลพe na harmoniki, ki stojita poleg jedilnega kota. ยปDrugo harmoniko pa igra vnukinja, ki pa ima malo manj veselja,ยซ pojasni.
Menda radi tudi potujete?
ยปRes je, a na sreฤo nimam toliko denarja,ยซ se nasmeji. ยปLani sva ลกla z moลพem na kriลพarjenje. Letos upam, da mi bo uspelo iti na potovanje s petimi prijateljicami, ki so sestre.ยซ
Pet sester in ลกe gospa Nada Zorec skupaj na kriลพarjenju. To bo gotovo nepozabno doลพivetje, si mislim. ล koda, da si tudi mlajลกe ลพenske ne vzamemo ฤasa za kaj takลกnega.
So za vas prijateljstva pomembna? Bi se morale ลพenske pogosteje druลพiti?
ยปMorda bo kdo rekel โkaj ฤem v tem ali onem druลกtvuโ, ampak druลพenje ลพensk ni samo ลพenski klepet. Med sabo se pogovorimo tudi o vseh teลพavah. Pred ฤasom sem sliลกala za raziskavo, ki pravi, da tudi v Sloveniji mnogo ลพensk ลกe vedno ne razpolaga s svojim denarjem, da nimajo pravice do odloฤanja in soodloฤanja, da ne smejo sesti v avto in iti v mesto, ko si zaลพelijo. Zaradi takลกnih stvari se moramo druลพiti, se sliลกati in si biti v oporo. Da bo tudi v tej smeri napredek. Takลกne stvari, ko so bili samo moลกki gospodarji, so bile pred mnogimi leti. ฤeprav bo morda tole bral tudi kak moลกki in bo rekel โsaj tudi jaz nikamor ne smem, me moja ne pusti v gostilno in na nogometโ,ยซ se poลกali in od srca nasmeji. ยปA ne gre za to. Mnoge ลพenske ne smejo odloฤati same, ne smejo si kupiti ฤesa zase. To se dogaja ลกe danes. Povsod okoli nas, ne da bi sploh vedeli.ยซ
ยปRes sem tudi potovala,ยซ se vrne k pogovoru o potepanjih po svetu. ยปZ dvema druลกtvoma sem ลกla na Evropejado na Portugalsko. Bilo je nepozabno. Bilo je veฤ kot 200 skupin, veฤ kot devet tisoฤ nastopajoฤih, povorka je bila dolga veฤ kot 4 kilometre. Ko v takลกni mnoลพici zasliลกiลก napoved Slovenije, ko pojeลก slovenske pesmi โฆ Boลพansko.ยซ
Verjetno je biti Slovenec na tujem drugaฤe kot doma?
ยปDoma znamo opravljati politiko in drลพavo. Ko se izbirajo kandidati, ko so volitve, pa ni nikjer nikogar, vsi se umaknejo. Tako v krajevni skupnosti kot kjerkoli drugod je moลพno tako kandidirati kot odloฤati s svojim glasom. Ljudje pa ne odloฤajo in ne volijo, nato pa kritizirajo. Tako da bi morale biti po mojem mnenju volitve v zakonodaji, ljudje bi morali obvezno na voliลกฤa. To bi morala biti dolลพnost. Ko sem bila ลกe mlada, so bile celo komisije, ki so na volilni dan obiskovale ljudi, ki niso mogli na voliลกฤa, danes pa se tega nihฤe ne posluลพuje.ยซ
Tudi sami ste aktivni v krajevni skupnosti. Se vam zdi, da na podeลพelju, v majhnem kraju, ljudje bolj drลพijo skupaj in se laลพe dogovorijo?
ยปNe morem reฤi tako. Enako je kot povsod, saj so tudi na podeลพelju ljudje lahko zelo strankarsko usmerjeni.ยซ
Najina kava je pripravljena, ob njej se spomnim na Nadino peko piลกkotov in peciva.
Vaลกe recepte smo lahko ลพe pred tem, ko ste nastopili v ลกovu Kmetija, opazili v razliฤnih medijih, pa tudi pokusimo jih lahko marsikje.
ยปObiฤajno je tako, da ฤe nekaj delaลก, te kar hitro najdejo,ยซ mi zaupa. ยปJavni sklad v Trebnjem pa se obrne name ob raznih prireditvah, ฤe ลพeli kaj malega postreฤi. Saj se da vse kupiti, ampak doma narejeno, iz naravnih sestavin, je paฤ nekaj povsem drugega. Tako po videzu kot po okusu.ยซ