Narcisoidnost, patološka ljubosumnost, sadizem in podobne lastnosti se zdijo zelo očiten odgovor na vprašanje o tem, katere osebnostne lastnosti lahko pokopljejo razmerje. Vendar je tu še ogromno manj očitnih problematičnih lastnosti, ki običajno niso najboljša popotnica za zdrav, dolgotrajen odnos. Preseganje teh lastnosti nedvomno zahteva veliko truda, vendar na srečo v večini primerov ne gre za nerešljivo težavo. Seveda pa je potrebna pripravljenost na spremembe.
Katere so torej tiste malce manj očitne lastnosti, ki se jih je pametno znebiti, če želite, da odnos obstane?
1. Perfekcionizem
Osebe, ki čutijo potrebo po tem, da so ves čas popolne, k temu pogosto silijo tudi svoje bližnje, vsaj implicitno. Življenje s perfekcionistom je lahko zato zelo naporno. Postopoma se krepi občutek, da ste pod nenehnim nadzorom in da partner ocenjuje vsako vašo potezo, naj se zdi še tako nepomembna. Poskus sledenja zelo strogim pravilom vas bo prej ali slej izčrpal. Nato pa boste obtoženi lenobe, nehvaležnosti in brezbrižnosti. Seveda pa je potreba po nenehni popolnosti zelo obremenjujoča tudi za perfekcionista. Običajno je namreč povezana z anksioznostjo. Predelava razlogov za težnjo po popolnosti tako ni pomembna samo za ohranitev odnosa, ampak gre za pomemben korak k boljšemu duševnemu zdravju.
2. Nesamostojnost
Sprva vam je morda laskalo, da je partner vse odločitve prepustil vam, toda sčasoma lahko postane to zelo naporno. Če morate sprejemati vse odločitve, povezane z vajinim skupnim življenjem, tako tiste manj pomembne kot najpomembnejše, lahko postane breme preveliko. Tako imate občutek, da ste v razmerju z otrokom, ne z odraslo, samostojno osebo. Nujno je, da raziščeta razloge za tovrstno obnašanje. Ali je bilo partnerjevo mnenje v primarni družini pogosto preslišano? Se vas morda boji razočarati, saj ga je strah, da ga boste zapustili, zato vse odločitve prepušča vam?
3. Pasivno agresivno obnašanje
Pasivna agresija je seveda precej manj očitna od »aktivne«. Vendar je lahko prav tako zelo problematična – tako v partnerskem razmerju kot nasploh. Osebe, ki so nagnjene k pasivno agresivnemu obnašanju, običajno ne poskušajo razrešiti sporov s pogovorom in kompromisi. Namesto tega vas kaznujejo z molkom. Pri tem ne gre zgolj za posamezne primere, ampak za vzorec, ki onemogoča predelavo težav. Cilj osebe, ki se stalno zateka k pasivni agresiji, je doseči svoje ne glede na »žrtve«.
4. Negativnost
Življenje je pogosto vse prej kot rožnato, toda razmerje z nekom, ki vas na to stalno opominja, je lahko zelo škodljivo za vaše duševno zdravje. Na začetku vam je bil morda partnerjev sarkazem všeč, toda postopoma ste spoznali, da ne gre samo za specifično obliko humorja, ampak za partnerjevo temeljno razpoloženje. Povsem mogoče je seveda, da je v ozadju tudi depresija. Od partnerja ne morete preprosto zahtevati, naj poskuša na življenje pogledati bolj pozitivno. Vendar mu lahko pomagate pri tem, da se vsaj občasno oprime pozitivnih drobcev. Seveda pa morate biti pri tem previdni. V primež negativnosti se lahko namreč zlahka ujamete tudi sami.
5. Nestanovitnost
Včeraj je bil povsem nor na vas, danes pa se obnaša, kot da ne bi obstajali – ali pa je celo izrazito odklonilen do vas. Stalno izmenjavanje tovrstnih ciklov je nedvomno izjemno obremenjujoče, saj nikoli ne veste, kaj lahko od partnerja pričakujete. Meja med idealiziranjem in zavračanjem je pogosto zelo tanka. V ozadju je običajno negotovost. Nestanovitnost je tako posledica pretirane občutljivosti. Že najmanjša težava lahko povzroči 180-stopinjski obrat. Odnos je tako poln ekstremov, brez vmesnih sivin. Čeprav lahko razmerje seveda pokoplje tudi rutina, ljudje večinoma vendarle potrebuje osnovno predvidljivost in občutek, da se lahko na partnerja zanesejo.
Preberite tudi: dr. Andrej Perko: Če nima partnerja, naj si ženska najde vsaj ljubimca