Prehranjevalne izbire predstavljajo zgolj enega izmed elementov veganstva, a ker je prehrana tisto, kar je najbolj vpeto v naš vsakdan, je običajno prav temu vidiku posvečene največ pozornosti. Vegansko prehrano je mogoče opredeliti z zelo preprosto definicijo: gre za prehrano, iz katere so izključeni vsi živalski proizvodi. V osnovi gre torej za rastlinsko prehrano, pri čemer pa je lahko nabor živil zelo različen.
Danes se vse več ljudi zaveda, da je mogoče tudi z izključno rastlinsko prehrano dobiti vse, kar naše telo potrebuje za normalno delovanje. Tudi uradno stališče organizacij, kot je ameriška Akademija za prehrano in dietetiko, je, da je pravilno načrtovana veganska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja. Vendar pa se kljub temu še vedno pojavljajo določeni miti, povezani z vegansko prehrano. Tokrat zato razbijamo pet tovrstnih mitov, ki so še posebej pogosti …
1. Veganska prehrana ne vsebuje dovolj beljakovin
Prepričanje, da je beljakovinsko bogata hrana nujno hrana živalskega izvora, je še vedno precej razširjeno. Vendar pa v resnici obstaja ogromno rastlinskih živil, ki vsebujejo veliko beljakovin. Sem sodijo predvsem stročnice, izdelki iz stročnic (tofu, tempeh ipd) in sejtan. Hkrati pa lahko vse prej kot zanemarljivo količino beljakovin najdemo tudi v oreščkih, semenih in tudi v nekaterih žitih ali sorodnikih žit. Če zaužijete dovolj kalorij, je torej praktično nemogoče, da bi prišlo do pomanjkanja beljakovin. Hkrati pa naj bi bile rastlinske beljakovine manj obremenjujoče za ledvice in jetra, saj ne gre za tako koncentrirano obliko kot pri živalskih beljakovinah. O tem, da lahko tudi z rastlinsko hrano dobimo vse potrebne beljakovine, pa med drugim pričajo tudi mnogi uspešni veganski športniki.
2. Veganska prehrana ni naravna, ker zahteva dodajanje vitamina B12
Prehranjevanje izključno z živili rastlinskega izvora sicer praviloma res zahteva dodajanje vitamina B12 v obliki prehranskega dopolnila, vendar pa to ni vitamin, ki bi ga proizvajale živali, ampak gre za bakterijski produkt. Tako lahko pridejo do tega vitamina predvsem tiste rejne živali, ki se pasejo, drugim (torej večini) pa se mora prav tako dodajati v obliki dopolnila. Veganska prehrana ni tako nič bolj »nenaravna« od neveganske.
3. Veganska prehrana vodi v anemičnost
V povezavi z vegansko prehrano se zelo pogosto omenja tudi nevarnost za pomanjkanje železa. Vendar je tudi prepričanje, da rastlinska hrana praktično ne vsebuje železa, zmotno. Med zelo dobre vire na primer spadajo določene stročnice in zelenolistna zelenjava. Če želite svojemu telesu zagotoviti zadostne količine železa, je sicer zelo pomembno, da skupaj z živili, ki so bogata s tem mineralom, uživate tudi vitamin C. Gre namreč za vitamin, ki poskrbi, da je absorpcija železa zares optimalna.
4. Veganska prehrana ne vsebuje vseh potrebnih omega-3-maščobnih kislin
Precej pogoste so tudi trditve, da vegani ne morejo dobiti zadostnih količin določenih maščobnih kislin, predvsem dokozaheksaenojske kisline (DHK). Tu je treba najprej omeniti, da obstaja nekaj odličnih rastlinskih virov alfalinolenske kisline (semena chie, lanena semena, orehi ipd.), ki jo lahko naše telo pretvori v DHK. Drži sicer, da ta pretvorba ni najbolj učinkovita, vendar pa obenem obstaja tudi neposreden veganski vir DHK, in sicer olje alg, ki predstavlja tudi vir omenjene vrste omega-3-maščobnih kislin za ribe. Olje alg je tako pravzaprav »primarni vir« DHK, zato ni razloga, da bi trdili, da so ribe boljši vir in da je veganska prehrana nepopolna.
5. Veganska prehrana lahko privede do pomanjkanja vitamina D
Ne glede na to, kako se prehranjujete, prehrana ne more biti primarni vir vitamina D. Tako za vegane kot nevegane je torej nujno, da ujamejo dovolj sončnih žarkov, ki so nujni za tvorbo zadostnih količin vitamina D v telesu. Ker je to v določenih delih leta precej težje, je za mnoge ljudi smiselna uporaba prehranskega dopolnila, saj je pomanjkanje vitamina D pogosta težava med celotno populacijo.
Preberite tudi: Pomanjkanje vitamina D: Najpogostejši znaki in simptomi