Travmo običajno povezujemo z velikimi, izjemno pretresljivimi dogodki, ki lahko zlomijo celo najmočnejše osebe. Toda poznamo tudi t. i. minitravme oziroma stresne dogodke, ki so pogosto del našega vsakdana. Odziv na tovrstne dogodke je sicer običajno manj intenziven in ne vodi do posttravmatske stresne motnje, ki je značilna za izkušnje, kot so spopadanje s smrtjo, vojno ali spolno zlorabo, toda tovrstne minitravme so lahko kljub temu zelo pretresljive. V nas lahko sprožijo občutke, podobne občutkom naših prednikov, ki so se morali stalno izogibati smrtno nevarnim situacijam. Gre torej za evolucijski mehanizem, ki lahko pride na plan tudi v manj ogrožajočih situacijah. Pri tem so najpogostejši naslednji štirje odzivi: boj, beg, zamrznitev in dobrikanje. Čeprav se pogosto pojavljajo v kombinacijah, pri večini vendarle prevladuje eden od teh štirih odzivov.
1. Boj
Vsi štirje tipi odzivov so sicer lahko koristni, toda pogosto se k njim zatekamo tudi takrat, ko nam povzročijo več škode kot koristi. Boj lahko na primer pomeni preprosto to, da v odnosih postavite zdrave meje ter ste pri tem odločni in samozavestni. Po drugi strani pa je tovrsten odziv nemalokrat tudi precej neproduktiven. Če je vaš tipičen odziv na minitravme oziroma vsakodnevne stresne dogodke prav boj, ste najverjetneje nenehno vpleteni v konflikte in jezni. Pri ljudeh, ki se pogosto zatekajo k temu odzivu, pa so možni tudi nasilni izbruhi. V ozadju vseh teh odzivov je seveda strah; ker menite, da ste ogroženi, napadete prvi. Tako imate občutek, da nadzorujete situacijo, toda postopoma lahko začnete v ljudeh okoli sebe vzbujati strah in nelagodje. Če ste se prepoznali v opisanem, vam svetujemo, da posvetite več časa aktivnostim, ki aktivirajo parasimpatično živčevje, kar bo imelo pomirjajoč vpliv. Dobra izbira so dihalne vaje, tople kopeli, joga, raztezanje, sprehodi v naravi in trening čuječnosti. Koristna pa je tudi intenzivnejša telesna aktivnost, ki pomaga pri sproščanju presežka energije in s tem agresije.
2. Beg
Beg kot odziv na minitravme se pogosto kaže v obliki izogibanja in izolacije. V določenih situacijah se je seveda najpametneje umakniti, toda pogosto to ni najustreznejši odziv. Težave namreč s tem ne rešite, ampak jo zgolj potlačite. Postopoma se začnejo nerešeni konflikti kopičiti. Umik tako ne prinese pričakovane umiritve, ampak lahko celo poveča paniko. Ko se naslednjič znajdete v stresni situaciji, se poskušajte upreti želji po takojšnem umiku. Osredotočite se na telo. Sprostite zakrčene mišice, globoko vdihnite in naredite požirek ali dva tople vode. To bo zbistrilo vaše misli. Želja po umiku bo najverjetneje precej manjša, saj boste imeli občutek, da ste kos situaciji.
3. Zamrznitev
Nekateri ljudje v stresnih situacijah povsem zamrznejo. Telo postane okorno in težko, zato imate občutek, da se ne morete premakniti. Dihanje se upočasni, možni pa sta celo depersonalizacija in derealizacija. Odziv je povezan z odzivom naših prednikov, ki so se morali v bližini plenilcev pogosto pretvarjati, da so mrtvi, saj niso imeli možnosti za boj ali beg. Ko vas začne preplavljati občutek paralize, se razglejte po prostoru. Poskušajte najti predmet izbrane barve, na primer rdeče. Ko ga najdete, globoko vdihnite in izdihnite, nato pa poiščite naslednji predmet rdeče barve ter ponovno vdihnite in izdihnite. Nekajkrat ponovite. To vas bo vrnilo v tukaj in zdaj ter vam pomagalo pri aktivnejšem spopadanju z nastalo situacijo.
4. Dobrikanje
V konfliktnih situacijah se k dobrikanju pogosto zatečejo osebe, ki poskušajo ugoditi vsem – tudi za ceno izgube sebe. Izogibanje konfliktom sicer ni nujno negativno, toda če gre za stalno prakso, je lahko tudi ta odziv problematičen. Če nikoli ne razkrijete svojih resničnih čustev in misli, bo to privedlo do občutka utesnjenosti in nerazumljenosti. Drugi vas bodo sicer dojemali kot pozitivno osebo, vendar se boste zavedali, da vas ne poznajo zares. Če minitravme pri vas pogosto sprožijo (pretirano) dobrikanje, poskušajte kupiti nekaj časa med dogodkom in odzivom. Izkoristite ga za to, da se opomnite, da vaše mnenje in čustva štejejo – in da odobravanje, ki je osnovano na lažnih temeljih, ni resnično odobravanje. Pokažite svojo osebnost. Tako boste precej lažje ugotovili, kdo so vaši pravi prijatelji.