Kislo zelje je pravi vir zdravja

Kislo zelje ne sme manjkati v zdravi prehrani, dolgo pa že vemo, da ugodno in pozitivno vpliva na naš celotni organizem. Kislo zelje so že v starih časih uporabljali pri nekaterih boleznih in težavah.

Naravno zdravilo s tradicijo

Z razvojem sodobne medicine in zdravil, je tudi ustno izročilo naših babic o zdravilnih učinkih kislega zelje nekako potonilo v pozabo, vendar se počasi zopet vrača, za to pa gredo zasluge predvsem naravnim zdravilcem, ki delujejo po starih metodah in jih ponovno odkrivajo in prakticirajo in pa mnogim bolnikom, ki so s pomočjo narave ozdraveli in svojo zgodbo delili z ljudmi. Z dvigom zavesti ljudi, se dviga tudi zanimanje za naravne metode zdravljenja, s tem pa naravno zdravilstvo doživlja nekakšne preporod, vendar v moderni obliki. Lahko bi rekli da gre za naravno zdravljenje, podkrepljeno z novimi znanstvenimi dognanji in raziskavami. Med naravna zdravila seveda sodita kislo zelje in zeljnica, ki se jima bomo bolj natančno posvetili v tem članku.

Krepitev zdravja s kislim zeljem

Ljudje smo se navadili, da že pri manjših težavah posežemo po močnih zdravilih, čeprav imamo na voljo marsikatero učinkovito domače zdravilo že doma. Nekatera naravna zdravila seveda niso tako učinkovita oziroma močna kot določeni farmacevtski pripravki, niso pa škodljiva za naš organizem, nimajo stranskih učinkov in imajo več različnih pozitivnih učinkov na naše telo. S kislim zeljem lahko tudi krepite odpornost in imunski sistem. Priprava kislega zelja je preprosta, pri terapiji s kislim zeljem pa uporabljamo tudi zeljnico, v kateri najdemo koncentriran bogastvo mineralov in vitaminov, ki nastane  v procesu kisanja zelja.

Kuhano zelje ni enako učinkovito kot surovo

Kapusnice na splošno vsebujejo bogat nabor mineralnih snovi, rudninskih snovi in vitaminov, katerih koncentracija pa se pri kuhanju delno izgubi. Nekatere dragocene zdravilne snovi nastanejo ravno pri procesu fermentacije zelja, zato ni naključje, zakaj je ravno kislo zelje tako zdravilno. Če se odločimo za kuro s kislim zeljem, je seveda najbolje, da ga kupimo neposredno od proizvajalca oziroma lokalnega kmeta, če je možno seveda pridelanega na ekološki način.

Kaj je zeljnica?

Zeljnica je tekočina, ki nastane v procesu kisanja in fermentacije zelja in je pravo bogastvo bogastvo mineralov in vitaminov, ki so se v procesu kisanja svežega zelja spremnili v zeljni sok. Vsebuje tudi veliko bakterij mlečne kisline. Svežo zeljnico si lahko na preprost način pripravite tudi sami doma.

Naredite si svojo zeljnico

Za pripravo zeljnice boste potrebovali sokovnik in 300g kislega zelja. Če nimate sokovnika, si pomagajte s čisto laneno krpo in leseno kuhalnico. Kislo zelje položite na krpo, vse štiri konce prevežete v vozel in zavitek obesite nad posodo. V sredino vozla potisnete kuhalnico in jo vrtite, dokler ne iztisnete vsega soka. Zeljnico za pitje razredčite z vodo v razmerju 1 : 1. S tem boste omilili izrazito aromo in zelo kisel okus, ki ga marsikdo ne prenese.

Z zeljem nad raka

Ne boste verjeli, vendar ravno zelje sodi na vrh učinkovitih preprečevalcev raka debelega črevesa. Najverjetneje je razlog za takšno učinkovitost visoka koncentracija indolov, ki jih zelje vsebuje. V Ameriki je bila tudi opravljena prva študija na moških, ki je povezala zelje s preprečevanjem raka debelega črevesa. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki so jedli več zelenjave, od tega pretežno zelje, solate in kislo zelje, imeli manj možnosti, da zbolijo za to hudo boleznijo. Trikrat manjša verjetnost za obolevnost se je pokazala pri osebah, ki so zelje uživale več kot enkrat na teden, v primerjavi s tistimi, ki so ga uživali samo enkrat na mesec ali redkeje. Za polovico zmanjšano tveganje se je izkazalo celo pri tistih, ki so zelje jedli samo enkrat na dva do tri tedne.

Veliko zdravilnih učinkovin vsebuje tudi kitajski kapus ali kitajsko zelje.

Vir: JÖrg Lindtish: Kislo zelje in zeljnica,
Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, foto: Dreamstime

Težave s črevesjem?

Če govorimo o boleznih, so navadno črevesne težave ali bolezni nekje na dnu razpravljalne lestvice. Ljudje veliko lažje govorimo o raku na prsih, multipli sklerozi ali celo tumorjih kot pa o čemer koli, kar je povezano s črevesjem. Čeprav je popolnoma naravno, da se vsaka situacija, v kateri trpijo naši živci, kaže tudi v obisku stranišča ali vetrovih, ki nam uhajajo, o tem nihče ne spregovori naglas. Prav zato je toliko bolj pomembno, da najdemo način, kako si pomagati s čim manj kemije in da je naša črevesna flora v ravnovesju.

Zagotovo že veste, da bolezni v veliki meri izvirajo iz črevesja? Nič presenetljivega, glede na to, da skozi črevesje odvajamo vse tiste snovi, ki za naše telo niso uporabne ali so celo škodljive. Navadno so težave, kot so napihnjenost, zaprtost, težave z želodčno kislino in bolečine v želodcu le prvi znaki, da je z našim telesom nekaj narobe in da se odgovor skoraj zagotovo skriva kar v naši prehrani! Z nepravilno prehrano si v telo vnašamo snovi, ki pomagajo pri razvoju vnetnim boleznim, kot so rak, infarkt, srčne in črevesne bolezni, pa tudi pri boleznih, ki izhajajo iz možganov – denimo depresiji in tesnobi. Mnogi strokovnjaki tudi trdijo, da nimamo počasne prebave in da občutek, da se zredimo v trenutku, ko samo pomislimo na hrano, ni pravi. Presnova je pri vseh enaka, mi jo kvečjemu zaviramo z živili, ki jih uživamo. Ampak jo lahko tudi pospešimo, če le pravilno kombiniramo hrano.

Prebava

Seveda smo v mlajših letih veliko hitreje prebavljali in lažje izgubljali pridobljene kilograme, pa tudi čokolada se nam ni tako hitro poznala. A tudi črevesje ima svojo starost in če leta dolgo prebavlja nezdravo hrano, se mu to pozna na “kilometrini” in posledično naši izločevalni organi ne delujejo tako temeljito in dobro kot poprej. Ker so beljakovine težje za razgrajevanje, ker porabijo več želodčne kisline, je pomembno, da jih uravnotežimo z zelenjavo.

Potrebujemo tako beljakovine (za nočno regeneracijo) kot sestavljene ogljikove hidrate (za koncentracijo in moč), zato ne verjemite dietam, ki vam narekujejo, da se odpovejte enemu ali drugemu. Energijo pa pridobimo tako, da jemo večkrat po malo namesto dvakrat dnevno velika obroka. In seveda ne smemo pozabiti na vodo. Od litra in pol do dva je zelo priporočljivo; če se z vodo prekomerno nalivate, pa lahko tvegate tudi vnetje mehurja. Če jeste samo beljakovine in enostavne in sestavljene ogljikove hidrate, pride v črevesju in želodcu do vretja in gnitja, ki povzročata nastajanje kisline, vetrov, napihnjenost in zaprtost ter tudi spahovanje.

Sestavljene ogljikove hidrate začnemo prebavljati že v ustih, beljakovine šele v želodcu, enostavne ogljikove hidrate pa v tankem črevesju, zato jih moramo resnično previdno razporediti. Ker je bolezen pogosto odraz zastrupitve telesa s toksini in nezdravo prehrano, poskrbite, da se telo prečisti in zato pijte veliko vode, nesladkane čaje in sveže iztisnjene sadne sokove. Zastrupili ste se lahko tudi s cigareti, kavo, alkoholom ali celo stresom. Prebavne težave lahko odpravimo tudi na naraven način.

Prehrana

Vaša prva misel ob težavah s prebavo in črevesjem naj bo seveda prehrana. Nobene kemikalije in nobene tablete vam ne morejo uravnovesiti prebave, če ves čas jeste enolično in nezdravo hrano. Poleg velike količine popite (nesladkane) tekočine, ki naj bo, kadar se le da, navadna voda, vam toplo priporočamo vlaknine. Vlaknine najhitreje pomagajo tistim, ki imajo težave z zaprtostjo in že samo 20 gramov raztopljenih vlaknin na dan je lahko dovolj, da se vaše težave končajo. Žal ne bodo pomagale pri neprijetni bolečini, če je ta prisotna.

Mnogi priporočajo tudi večji vnos vitamina C in magnezija za okrepitev imunskega sistema. Vseeno pa vnesite približno 2 g vitamina C in 200 mg magnezija, saj slednji v preveliki količini ni priporočljiv, razen če imate težave z zaprtostjo, saj lahko deluje tudi odvajalno. Če pa vas nasprotno muči driska, uživajte manj mleka, mlečnih izdelkov, sladkorja, maščob in zelenjave ter jejte prepečenec, nemastne juhice in kaše ter nastrgana jabolka. Posušene borovnice pa so že od davnih časov znane kot eno najboljših naravnih zdravil za težave z drisko.

Vetrovi so vedno neprijetna zadeva, vzrok zanje pa je lahko preveč uživanja stročnic in glavnate zelenjave, prav tako pa mastna in ocvrta hrana ter gazirane pijače! Poskrbite, da se ne prenajedate s tovrstno hrano in da jeste in žvečite počasi in tako preprečite, da bi med uživanjem hrane v vaše telo prihajal zrak, ki bi lahko povzročil kasnejše nastajanje vetrov. Odpovejte se gaziranim pijačam in med obroki raje ne pijte. Strokovnjaki priporočajo uporabo komarčka, janeža, majarona, kumine in koriandra, saj ti lajšajo prebavne težave s krči, napenjanjem in vetrovi.

Težave s kislino

Če imate pogosto težave z zgago ali refluksom, skušajte določene stvari na svojem jedilniku zmanjšati. Med njimi so paradižnik, pomaranče, limone in grenivke ter alkohol in gazirane pijače. Prav tako vam škodijo zelo mastne jedi, poprova meta, čokolada in kofein. Namesto da bi po obroku legli na kavč in si malce spočili ali celo zadremali, vam priporočamo, da se odpravite na sprehod. Ležanje ali samo slonenje na hrbtu namreč lahko povzroči dvigovanje kisline, zato se mu izogibajte vsaj dve uri po jedi. Pomaga pa tudi uživanje kar najbolj organskega soka aloe vere, po možnosti pred spanjem ali zjutraj na tešče. Naj bo čim bolj čist in brezbarven.

Ko počivate, masirajte od točke pod prsnico navzdol do popka, in ko zvečer ležete v posteljo, ležite na svoji levi, saj se vaš želodec odpira na vaši levi in to pomaga hrani in kislini, da ostajata v želodcu in ne potujeta navzgor po požiralniku. Ne pozabite jesti počasi, saj se le tako želodec lahko postopoma privaja na hrano, ki prihaja po požiralniku. Pomaga pa tudi kamilični čaj, ki ga spijete po obroku.

Kaj še lahko naredite?

Obstaja tako imenovana kolonska masaža, ki vas prav nič ne stane in je zelo učinkovita. Najboljši prostor za izvajanje masaže je bodisi sede na stranišču bodisi leže na hrbtu s pokrčenimi koleni. Svojo desno dlan stisnite v pest in s členki v krožnih gibanjih pritiskajte na desni zunanji rob vašega spodnjega dela trebuha, da ste že zelo blizu kolka. Odpotujte navzgor po desni strani vse do reber in potem čez do levega dela telesa. Tam se spustite dol do levega boka. Ves čas pritiskajte močno, a ne preveč. Zadnja pot, ki jo opravite, je počasna in gre od levega boka do desnega, čim bliže dimelj.

Tako pravzaprav ustvarite neke vrste kvadrat ali – če ga malce zaoblite – podkev, ki sledi vašemu črevesju in ga tako spodbuja k delovanju. Masažo ponovite tolikokrat, kot se vam zdi potrebno, navadno daje tudi prijeten občutek, tako da boste zagotovo sami vedeli, kdaj z njo zaključiti. Spet pa je treba poudariti, da mnogi strokovnjaki priznavajo, da so jeza, strah in tesnoba čustva, ki so pogosto “spravljena” v črevesju. Sami veste, da vas ob stresnih situacijah, ko čutite strah ali tesnobo, tako rado požene na stranišče in da vas precej pogosto takrat tudi stiska v želodcu. In zgodbe in fraze, kot so “se je ponečedil od strahu” tudi niso iz trte izvite. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje zdravje celostno – tako za um kot za telo, saj boste šele v tem primeru lahko popolnoma zdravi.

Ena izmed metod čiščenja in razstrupljanja črevesja je tudi čiščenje debelega črevesja in post.

Mastika – zdravilno drevo iz sredozemlja

Mastika (Pistacia lentiscus) je zimzeleni grm ali nizko drevo s škrlatno rdečimi cvetovi, iz katerega pridobivajo aromatično smolo. Izvira iz obal sredozemlja, kasneje pa so ga vnesli tudi na obale Francije in Kanarskih otokov. Mastiko za pridobivanje smole gojijo predvsem na grških otokih.

Mastiko so že v antičnih časih poznali kot mogočno zdravilno rastlino. Zdravilne učinke mastike so opisovali že v najstarejših zapisih, tudi v Koranu in Bibliji, bila pa je to izredno cenjena in v tistih časih redka rastlina. V višino zraste od 8  do 12 metrov. Po približno petih letih, začne proizvajati smolo v obliki kristaliziranih kapljic, prav tako imenovano mastika. Sprva je smola v tekoči obliki, vendar se na vročem sredozemskem soncu hitro strdi v prozorno smolo. Drevo doseže starost do 200 let.

Aromatično smolo iz mastike pridobivajo s postopkom destilacije z vodno paro iz drevesne smole in s postopkom ekstrakcije s topili, včasih tudi iz samih listov in vej rastline. Drevesna smola mastike ima kar nekaj zdravilnih učinkov. Deluje protimikrobno, protiglivično, antiseptično, krči žile, odvaja vodo – deluje kot diuretik, lajša in odpravlja izkašljevanje, omili tudi bolečine v trebuhu, sprošča in blaži mišične krče,  poživlja in vlaži kožo in krepi lase.

Mastika ima velik spekter uporabe tako v zdravilstvu kot v kozmetiki in še kaj bi se našlo. Uporabljajo jo tudi v parfumih višje kvalitete, kot prehrambeni dodatek v sladicah, oljih in medu, poleg tega je tudi naravni konzervans … Uveljavljena je tudi v tradicionalnih grških kuharskih receptih, najdete pa jo tudi že v nekaterih naših trgovinah.

Učinki jabolčnega soka in mineralne vode na rakave celice

Jablana (Malus pumila Mill.) je tako splošno znana, da je ni potrebno posebej predstavljati. Gojili so jih že v pradavnini, v antičnem Rimu so jih že uporabljali v zdravilne namene. Karel Veliki v 9. stol. uvede sistematično sadjarstvo, kar je prispevalo 200 novih sort. Danes jih je znanih več kot 2500. Jabolko je bilo vedno v središču lekarništva in zdravstva. Sodobne laboratorijske raziskave so jabolku oz. jabolčnemu soku dale povsem novo vsebino, saj vzpodbujajoči rezultati dajejo prvo ocenitev  antitumorske aktivnosti.

Usmeritev raziskav na celične kulture so vodile preko znane metode opazovanja rasti testne rastline navadne mlade čebule  (Allium cepa L.), še posebej osredotočene na celice v koreninskih vršičkih, da »jabolčni sok«  nanje deluje kot izrazit citostatik. Na genetskem materialu pa ne povzroča nobenih kvarnih (mutagenih) učinkov. Celična kultura predstavlja umetno gojišče v katerem gojimo celice zunaj telesa, torej v umetnih pogojih za raziskovalne, diagnostične, terapevtske ali proizvodnjo-biotehnološke namene. Gojenje celičnih kultur je postala stalna laboratorijska praksa v sredi 20. stoletja.

Sledila je povezava z doc. dr. Bratkom Filipičem iz inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani. V celičnih kulturah smo uporabili dve vrsti celic in sicer človeške rakave celice debelega črevesa, imenovane kar CaCo-2 (Ca: cancer – rak; Co: colon – črevo) in človeške normalne embrionalne celice WISH izolirane iz amnionske nosečnične tekočine.  Celice smo gojili v ustreznem Eagle gojišču in vitro pogojih  na mikrotiterskih ploščah (Slika 1). Celicam smo dodali »jabolčni sok« in »mineralno vodo« z različnimi razredčitvami, ter po petih dneh inkubacije ugotavljali rast, pomnoževanje in preživetje celic.

Na celičnih kulturah človeških rakavih celicah debelega črevesa se pokaže, da »jabolčni sok« do razredčitve 1:64 zmanjša rast rakavih celic za 66,77 % glede na izhodno število celic. Vzporedno pa se zmanjša pomnoževanje celične populacije in sicer za 61,33 %. »Mineralna voda« tudi zmanjša rast rakavih (CaCo-2) celic, za 12,76 % in zmanjšanje pomnoževanja celične populacije za 7,70 %, kar nazorno prikazuje Graf 1. Lahko povzamemo, da »jabolčni sok« in »mineralna voda« vplivata na rast in preživetje rakavih celic (CaCo-2), in sicer tako, da zavirata njihovo rast in pomnoževanje.

Na zdravih celičnih kulturah človeških embrionalnih celic WISH pa se pokaže, da pride celo do rahlega povečanja rasti. Učinek »jabolčnega soka« na celice CaCo-2 in celice WISH je obratno sorazmeren. Višja koncentracija »jabolčnega soka« in »mineralne vode« zavira rast in pomnoževanje rakavih CaCo-2 celic, medtem ko zdrave embrionalne WISH celice v rasti in pomnoževanju stimulirata.

»Jabolčni sok« in »mineralna voda« se v našem primeru prav gotovo nanašata predvsem na blagodejni učinek in potencialno dopolnilo možnosti krepitve imunskega obrambnega sistema (imuniziranje telesa) pri morebitnem pojavljanju rakastih celic v našem telesu. Učinkovit imunski odziv v katerem vzajemno sodelujejo številne krvne celice in številne kombinacije med molekulami neprestano odkriva abnormalne celice, ki bi utegnile biti rakave in jih tako uniči. Imunski odziv na tumor je zgodnji pojav, da se razkroji večina tumorjev preden nastanejo klinično ugotovljivi.

Rak je večstopenjski proces, ki se razvija in nastaja počasi, saj razvoj obolenja traja 20 in več let, tudi 40. Preprečujemo ga lahko na mnogih stopnjah in prvo obrambo lahko okrepimo zelo zgodaj. Sprememba v obliki, strukturi in funkciji normalne celice v maligno imenujemo transformacija, kjer celica pridobi lastnost neskončnega pomnoževanja, kar je tudi ena od razlik med zdravimi in rakavimi (transformiranimi) celicami.

Jabolko ima zelo raznovrstno sestavo: v prvi vrsti vode, fruktoze, glukoze, mineralov in vitaminov; sploh ne smemo zanemariti vitamina C. Kaj je pravzaprav v našem primeru učinkovalo na zaviranje rasti rakavih celic, lahko le predvidevamo. Znano je le, da vse tri količine: rast, pomnoževanje in preživetje celic spadajo pod t.i. prvo ocenitev potencialne antitumorske aktivnosti. Prehajanje ali absorpcija sladkorjev se med rakavimi in zdravimi celicami bistveno razlikuje, kakor tudi metabolizem celične presnove. Znano je, da je razmerje med fruktozo in glukozo v jabolčnem soku v prid fruktoze, nekoliko manjše je v soku hruške, medtem ko je pri kakiju enako, pri breskvi in slivi pa je glukoze več kot fruktoze.

 Naj le poudarim, da so »Jabolčni sok« pripravili v DANA d.d. v Mirni, narejen iz slovenskih jabolk in lastno črpane »mineralne vode«. Visoko kakovost vode je tudi potrdil Univerzitetni institut – Oddelek za okolje Univerze v Roskildu, Danska. Raziskavo pa lahko primerjamo s testiranji škotske mineralne vode Deeside, na celičnih kulturah, opravljeni na inštitutu za biokemijo MF Univerze v Mariboru (Delo – Znanost, 04. jan. 2007: »Potrjeni ugodni učinki škotske mineralne vode).

Peter Firbas, univ. dipl. biol.,
Zasebni laboratorij za rastlinsko aplikativno citogenetiko, Ljubljana

Kaj je osteoporoza in kakšna prehrana se priporoča?

Osteoporoza je po definiciji Svetovne Zdravstvene Organizacij (WHO) bolezen kosti, katere glavne značilnosti so: zmanjšana gostota kosti in nastanek sprememb v njihovi strukturi, zato so take kosti dosti bolj podvržene lomom in prelomom.

Obstajata dve vrsti osteoporoze:

1. Tip I se pojavi pri ženskah po menopavzi, ko se močno zmanjša količina estrogena. Ta proces povzroča redčenje kostnega tkiva. Osteoporoza Tipa 1 je dosti bolj značilna za žensko kot za moško populacijo. Razvije se v glavnem med 50. in 70. letom starosti. Največkrat so to prelomi kosti v zapestju in hrbtenici.
2. Tip II se tipično razvije po 70. letu starosti, ženske so dvakrat bolj dovzetne za to bolezen. Pri tej osteoporozi se stanjša trši zunanji del kosti ter tudi gobasti hrustanec v notranjosti. Največkrat so to prelomi kolka in hrbtenice. 20 % žensk in 40 % moških, ki imajo osteoporozo, ima sekundarni vzrok (hipertiroza, limfom …). Osteoporoza je v glavnem problem v Evropi in v Severni Ameriki, drugod po svetu je v povsem normalnih okvirih. Porast te bolezni je višji, kot pa je porast populacije, kar nam daje misliti.

Sodobna medicina

Ko zdravnik ugotovi nastanek osteoporoze, bo svojemu pacientu svetoval več mleka, kalcijeve tablete, HNT (hormonsko nadomestno terapijo) ali pa mu bo predpisal zdravilo.
Sodobna medicina išče vzroke za porast te bolezni v hormonskem neravnovesju (upad estrogena). Toda statistika ne gre v prid tej teoriji, saj smo priča znatnemu porastu osteoporoze pri moški populaciji!

Druga teorija pa pravi, da imamo premalo kalcija, zato ga moramo nadomestiti (mleko, kalcijeve tablete …). Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti, ampak je to magnezij. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Dokaz: prebivalstvo skandinavskih dežel in ZDA je največji konzument mleka na svetu, a ima kljub temu 50-krat več osteoporoze kot prebivalstvo Južne Afrike ali Nove Gvineje, kjer ljudje popijejo zelo malo mleka in pojejo zelo malo mesa.

Resnica o osteoporozi

Kost niso neživo ogrodje telesa, ampak živo tkivo, ki ga sestavljajo žive celice (osteoklasti in osteoblasti). Te celice nenehno odstranjujejo in nadomeščajo minerale v tkivu (kosti). To je najbolj vidno takrat, ko se neka kost zlomi. Te celice na poškodovani del prinašajo minerale, da se prelomljena kost lahko zaceli. To isto velja pri nadomeščanju tkiva v ostarelih kosteh. Če pa bi ta proces potekal zgolj v eno smer – organizem bi konstantno v kosti vnašal kalcij –, kakšne bi bile potem te kosti? Celo telo bi postalo nek “betonski blok”.
Osteoporoza nastane šele takrat, ko se naravno ravnovesje v telesu poruši, ko telo porabi več kalcija, kot ga lahko nadomesti. Naj se zopet povrnem na temo mleko: čeprav ima mleko v resnici veliko kalcija, je vnos kalcija v organizem dosti manjši, kot pa porabi telo mineralov, da nevtralizira kislost mleka. Iz tega sledi: več ko pijemo mleka, manj kalcija imamo v telesu.

Naš način prehranjevanja povzroča kislost telesa, ta mora to nevtralizirati, in ko telo nima dovolj mineralov na razpolago (zopet zaradi nepravilne prehrane!), prične črpati zaloge mineralov, ki se nahajajo v kosteh. Rezultat je nastanek osteoporoze.

Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Skandinavci in Američani so največji porabniki mleka na svetu in imajo
50-krat več osteoporoze kot prebivalci Južne Afrike ali Nove Gvineje, ki popijejo zelo malo mleka in pojedo zelo malo mesa. Preveč živalskih beljakovin (kalcija) telo močno zakisa.

In kaj se priporoča?

• Jesti moramo surovo hrano, bogato z minerali, in jesti moramo hrano z veliko klorofila (magnezij). Priporoča se ječmenova trava, črni sezam in silicijev gel.
• Vsak dan pojdite za 15–30 minut na sonce.
• Ženske pred, med in po menopavzi naj se mažejo z naravno progesteronsko kremo (ženske, ki nehajo jemati estrogen, so kasneje mnogo bolj podvržene osteoporozi).
• Veliko telesne aktivnosti.
• Izogibati se je treba hrani, ki povzroča zakisanost.
• Voda

Če vode ne pijete, potem je škoda denarja za vse ostalo. Še tako kakovostne snovi, ki jih opisujemo, ne bodo prispele tja, kamor so namenjene, če je telo dehidrirano. Ni je snovi, ki vam lahko obnovi hrustance, če je žejno telo iz njega oželo sklepno tekočino. Tudi kosti se ne bodo gradile in obnavljale, če kri ne bo dovolj redka, da pride v notranjost kosti in jim pripelje zalogo kakovostnih hranil.

Silicijev gel in rastline z visoko vsebnostjo silicija (npr. divji oves in koprive)
Silicij dobesedno pripelje kalcij v kosti. Ob tem omogoča tudi vezavo kolagena v kosteh, s čimer postajajo kosti bolj prožne. Silicijeva vloga je nepogrešljiva pri sklepnih hrustancih. Zahvaljujoč lastnosti, da veže nase 300-krat več vode kot tehta sam, omogoča silicij tvorbo strukturnih proteoglikanov – velikanskih molekul, ki omogočajo prožnost hrustanca. Najbolje ga je uživati v obliki koloidnega gela (npr. Silicea Balzam) ali v organskih oblikah, ki jih najdemo v ekološkem ovsu, čaju iz zelenega ovsa, čaju preslice itd.

Črni sezam

Črni sezam je presenetljiva zakladnica prepotrebnih snovi za zdravje naših kosti, krepitev energijskega potenciala in kot splošno krepčilo za telo. Ajurvedska in kitajska medicina ga zelo spoštujeta ter pogosto uporabljata za krepitev kosti, mišic, las in tkiv. Zlasti priporočljivo je redno jemanje 1–2 čajnih žličk semen črnega sezama v jesenskem in zimskem času.

Alge

Med algami izstopajo klamatske alge, ki imajo med vsemi algami največ vitamina K, vitamina E, folne kisline, pantotenske kisline in vitamina B12. Zanimivo je, da so njihovo delovanje na artroze preizkušali na artritičnih konjih in psih, ki so imeli velike težave z gibanjem. Pri tem ima najbolj pomembno vlogo fikocinanin, močna protivnetna snov, ki jo najdemo v klamatskih algah. Lastniki psov in konj, ki so jim dodajali klamatske alge, so že po enem mesecu opazili spremembe v igrivosti in gibanju živali. Spremembe po od dveh do treh mesecih pa so bile že precej bolj opazne.

Ječmenova trava

Ječmenova trava deluje pri osteoporozi in težavah s sklepi večplastno. Z razstrupljanjem in razkisanjem telesa posega v same vzroke, ki pripeljejo do tega, da telo črpa kalcij iz kosti, da bi apnilo zakisana tkiva in sklepe. Kot naravno sredstvo, ki deluje proti vnetjem, se je pokazala za zelo koristno pri različnih oblikah artroz. Kot najbolj dostopna zakladnica encimov pa pripomore, da zaužito hrano brezhibno prebavimo in tako povečamo izkoristek koristnih hranil.

Sok in gel aloe vere

Tako kot druga omenjena super živila tudi aloe vera deluje večplastno. Ko gre za naš gibalni sistem, so v soku aloe vere zagotovo najbolj dragocene rudnine: germanij, kalcij, krom, železo, kalij, natrij, mangan, magnezij, baker, cink, fosfor itd. Poleg tega vsebuje aloe vera tudi celo vrsto vitaminov: E, beta karoten – pro A, C, B12, B1, B2, folno kislino.
V praksi se je izkazalo, da aloe vera odlično deluje v kombinaciji s pripravki, ki vsebujejo organske spojine kalcija. Npr. aloe vera + koprive ali aloe vera + črni sezam. Snovi v aloe veri namreč zelo pospešijo vsrkavanje kalcija.

Kakovostni viri vitamina D

Najbolj koristno »prehransko dopolnilo« je zagotovo sonček. Zato se mu pokažite čim bolj pogosto in ga zaužijte v majhnih odmerkih ter brez »petrokemijskih dodatkov na koži«.
Od oktobra naprej, ko bo sončnih žarkov začelo zmanjkovati, pa si lahko pomagamo s kakovostnim oljem jeter polenovk, ki je največja zakladnica vitamina D3. Obliko D2 najdemo v manjši meri tudi v gobicah (npr. šitake). Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se izognite umetno sintetiziranemu vitaminu D. Nekatere študije namreč nakazujejo, da umetno pridobljeni vitamin D blokira pravilno delovanje naravnega vitamina D3 v telesu. Številni raziskovalci so prišli do spoznanja, da je sintetični D2 v večjih dozah celo toksičen in ima povsem druge karakteristike kot D3.

Progesteronska krema (100% naravna)

Ker imajo hormoni zelo pomembno vlogo pri pravilni obnovi naših kosti in hrustancev, jih je treba redno uravnavati.
Progesteron ima pomembno vlogo pri izgradnji novih kosti. Najnovejše študije dokazujejo, kako zelo pozitivno deluje naravni progesteron v obliki kreme. S tem so ovrgli več deset let stare študije, zaradi katerih so ženske jemale estrogensko nadomestno hormonsko terapijo in zaradi nje trpele zaradi številnih stranskih učinkov estrogena (kopičenje kilogramov, miomi, nihanje razpoloženja, rak …)

Odkrili so, da ženske v povprečju, ko dosežejo menopavzo, že izgubijo 30 % svoje kostne mase. Torej osteoporoza ni stvar menopavze, pač pa se začne že mnogo prej in ne nastane zaradi pomanjkanja estrogena.

Prevlada estrogena prizadene več kot polovico žensk v vseh evropskih državah. To povzroča neravnovesje med “stimulirajočim hormonom” estrogenom in “pomirjujočim hormonom” progesteronom ter je vzrok številnih presnovnih motenj.

Dr. Lee poudarja, da “konvencionalno zdravljenje osteoporoze z estrogeni – z ali brez dodatnega kalcija in vitamina D – lahko le upočasni izgubo kostne mase, ne pomaga pa pri izgradnji novega tkiva. Njegova preiskava v uporabi progesteronske kreme (namesto uporabe sintetičnih tablet) dokazuje, da se je ob uporabi osteoporoza umirila, da sta se povečali kostno-mišična moč in mobilnost. Po mnogih letih raziskovanja naravne progesteronske kreme je dr. Lee pri svojih pacientih opazil postopno povečanje mineralne gostote kosti in dokončno klinično izboljšanje, vključno s preprečevanji zlomov. Sklenil je, da klinične raziskave dokazujejo, da naravne progesteronske kreme zelo dobro delujejo na preprečevanje in širjenje osteoporoze na povsem varen in enostaven način.

Alja Dimic, Center za prehranske terapije Holistic

Čudežne klamatske alge

Klamatske alge iz Gornjega Klamatskega jezera so popolnoma naravne in izredno kakovostne. Svetovna zdravstvena organizacija je alge priporočila kot vsakodnevni dodatek hrani, saj nadoknadijo tisto, kar današnjemu načinu prehrane primanjkuje, in tako pripomorejo k dobremu zdravju.
Njihovo blagodejno delovanje so poznali že Indijanci. V zadnjih nekaj letih se uživanje teh alg zaradi njihovega izjemnega učinkovanja izredno povečuje, v Evropi predvsem s posredovanjem angleških kraljevih homeopatov, ki so poskrbeli tudi za optimalni postopek sušenja in najvišje standarde proizvodov.

Izvor klamatskih alg

Alge AFA, z latinskim imenom Afanizomenon flos-aquae, so mikroskopsko majhne sladkovodne modrozelene alge. So popolnoma divje alge, ki rastejo v izjemnih razmerah Gornjega Klamatskega jezera (država Oregon v ZDA). Gre za visokogorsko jezero, veliko 220 km2, obkroženo z gorami vulkanskega izvora. Jezero je izredno čisto in bogato z minerali, ki jih v jezero prinaša 17 rek in potokov, pa tudi termalni vrelci. V bližini je gora Shasta, ki je eden od Zemljinih energetskih centrov. AFA alge pobirajo samo ob jasnem sončnem vremenu, ker je takrat metabolizem na višku in njihova sestava najboljša.

Pomembne sestavine klamatskih alg

Zaradi okolja, v katerem rastejo, vsebujejo klamatske alge široko paleto organsko vezanih (keliranih) mineralov in mikroelementov, ki so v tej obliki človeškemu telesu bolj dostopni. Trenutno so klamatske alge najbogatejši znan vir organsko vezanega železa.

Druga izjemna lastnost klamatskih alg je njihova vsebnost esencialnih aminokislin (gre za tiste, ki jih človeški organizem ne more sam sintetizirati) in je praktično identična potrebam človeškega organizma. Aminokisline so sestavni deli beljakovin, osnovnih gradnikov našega telesa. Skupaj z mikroelementi so sestavni deli mnogih encimov, potrebnih za presnovo. Razmerje aminokislin je pomembno zato, ker se lahko v telesu izkoristijo le v določenem medsebojnem razmerju do najmanj zastopane aminokisline.

Zelo pomembno je delovanje alg AFA na sistem PNEI (psiho-nevro-endokrino-imunološki sistem), saj krepijo in uravnavajo njegovo delovanje. Delujejo na encimske prenašalce živčnih impulzov. S tem preprečujejo depresijo, izboljšajo koncentracijo, jasnost mišljenja in vzdržljivost pri intelektualnem delu. Prav tako pripomorejo k umetniškemu ustvarjanju in boljši intuiciji. Blagodejno delujejo pri vseh vrstah nevroloških obolenj npr. depresijah, nevrozah, psihozah, mentalni zaostalosti, epilepsiji, multipli sklerozi in drugih. Klamatske alge so trenutno edini znani naravni vir nevropeptidov, snovi, ki so potrebne za pravilno delovanje živčnega sistema.

Klamatske alge uravnavajo tudi delovanje epifize, hipofize in hipotalamusa. Epifiza in hipofiza sta žlezi z notranjim izločanjem. Epifiza naj bi bila povezana z našo biološko uro in t.i. »tretjim očesom«. Hipofiza je »dirigent« v hormonskem »orkestru« telesa. Hipotalamus je na bazi možganov in je povezan z našim nezavednim. Vsi trije so po nekaterih hipotezah povezani z intuicijo, telepatijo, holističnim zaznavanjem, verjetno pa tudi z višjimi sposobnostmi človeške psihe.

Alge AFA imajo za razliko od rastlin celično steno iz glikogenu podobne snovi, ki jo človeški organizem lahko razgradi in izkoristi do 97% , zato je tudi vsebina alg lahko dostopna.

Še ena pomembna sestavina alg AFA so vitamini, ki so v za človeka zelo dobrem medsebojnem razmerju. Še posebno bogate so z vitaminom B12, ki je med njimi najpomembnejši za hematopoezo – nastajanje krvi. Nekateri jih imenujejo kar »zelena kri planeta«. Vsebujejo ga sedemkrat več kot surova jetra. Že 1 sam gram alg vsebuje dvojno dnevno dozo.

Pomembne sestavine so tudi pigmenti, predvsem klorofil, ki sodeluje pri hematopoezi in je odličen biostimulator. Iz drugega pomembnega pigmenta beta-karotena se v človeškem organizmu sintetizira vitamin A, ki je med drugim antioksidant in imunostimulator ter tako povečuje odpornost organizma proti okužbam in zmanjšuje pogostost rakavih obolenj.

Fiziološko aktivne snovi, med katerimi so na primer ostali pigmenti, encimi in antioksidanti, ščitijo pred radioaktivnostjo in rakom. Kot zanimivost omenimo podatek, da se je černobilskih otrocih, ki so uživali klamatske alge, radioaktivnost zmanjševala še enkrat hitreje kot pri ostalih.

Glavne prednosti uživanja alg AFA:

1. Krepijo sistem PNEI. Na imunski sistem delujejo tako, da aktivirajo limfocite in večajo njihovo sposobnost, da gredo iz krvnih žil ter iščejo mikrobe in tumorske celice, skrajšujejo okrevanje in pospešujejo celjenje ran.
2. Krepijo srce in krvožilni sistem, uravnavajo telesno težo in izboljšujejo razmerje med koristnim in škodljivim holesterolom.
3. Izboljšujejo delovanje prebavil in samo prebavo. Krepijo koristno mikrofloro in z lastnimi encimi sodelujejo pri prebavi.
4. Izboljšajo razstrupljanje telesa, izločanje odpadnih snovi in radioaktivnosti. Čistijo kri, jetra in pomagajo pri regeneraciji poškodovanih ledvic.
5. Zmanjšujejo možnost rakavih obolenj. Delujejo s pomočjo antioksidantov, z boljšim delovanjem presnove zaradi encimov in s krepitvijo imunskega sistema.
6. Ščitijo pred boleznimi in pospešujejo zdravljenje. Preprečujejo t.i. »celično lakoto«, to je pomanjkanje bistvenih hranil kljub zadostni ali celo preveliki kalorični vrednosti hrane in vodi vse do kroničnih obolenj in staranja.
7. Ker krepijo zdravje, pripomorejo k lepoti ter fizični in psihični kondiciji in premagovanju stresa.

Kako uživamo klamatske alge

Povprečne potrebe za odraslega človeka so 1 gram alg dnevno, v posebnih razmerah kot so veliki napori, hitra rast, nosečnost in bolezen, pa se jih lahko uživa v nekajkrat večjih količinah brez nevarnosti pretiravanja. Nepotrebne snovi bo organizem sam izločil. Ker so AFA alge sladkovodne, tudi ni nevarnosti zaužitja prevelikih količin joda, kar je še posebno pomembno za osebe z motnjami v delovanju ščitnice. Rastejo v alkalnem okolju (večina naše hrane pa je kisla) in zato uravnavajo kislinsko – bazično ravnotežje v organizmu. Priporočajo jih za vsa življenjska obdobja.

Opozorila

Začetek uživanja AFA alg je pomembna sprememba naše prehrane, zato je priporočljivo, da je ta prehod postopen. Z uživanjem alg se organizem začne pospešeno razstrupljati, kar lahko pri nekaterih ljudeh povzroči kratkotrajne prehodne nevšečnosti (blage prebavne motnje, izpuščaji…). V komplementarni medicini to poznamo kot t.i. “čistilna kriza” in je pozitiven znak. Za lažji prehod na uživanje alg so v podjetju AquaSource, ki ima sedež v Veliki Britaniji, osnovali pa so ga homeopati, razvili komplet “Postopni začetek” (”The Start Easy Program”), ki vsebuje prebavne encime, probiotske bakterije Lactobacillus bifidus in Lactobacillus acidophilus ter alge. Zelo pomembno je, da ves čas uživanja alg pijemo dovolj vode, to je ca. 2,5 l dnevno!

Svetloba in barve – izvor in lepota življenja

Svetloba in barve vplivajo na nas, če se tega zavedamo ali ne. Najmočneje deluje čista bela svetloba, MAVRICA pa ima s svojimi bleščečimi barvami še dodatno čarobno moč. Barve delujejo preko oči, kože in energijskih središč, ki jih v indijski filozofiji imenujejo čakre.

Vsaka čakra ima na telesu svoj položaj in barvo. Sedem glavnih čaker si sledi ob hrbtenici od spodaj navzgor v tem vrstnem redu: rdeča, oranžna, rumena, zelena, svetlo modra, indigo in vijolična. Vibrirajo v barvah mavrice in bolj ko so barve čiste, svetle in intenzivne, bolj smo zdravi, usklajeni s sabo in s svetom.

Iz odgovorov na vprašanji, katere barve nas privlačijo in katerih ne maramo, lahko odkrijemo svoje najgloblje skrivnosti, vrline in pomanjkljivosti ter prepoznamo svoje notranje nagibe.
Zavedanje, da lahko sprejemamo in izžarevamo svetlobo, pa lahko izzove velik preskok v razumevanju življenja. Ko začnemo gledati na lastno stvaritev, na kvalitete in vsebine življenja kot na dogajanje v naravi, se nam odprejo drugačne poti. Lepoto in milost življenja tako začutimo v sebi.

Celice telesa se različno odzivajo na različne barve svetlobnega spektra. Vsaka barva ima posebno kvaliteto energije in deluje na svoj način. Pomanjkanje svetlobe pa lahko povzroči različne bolezni, kar je že znanstveno dokazano – recimo depresijo in rahitis.

RDEČA podpre vitalnost in spodbuja k aktivnemu življenju. Spodbudi delovanje srca in krvnega obtok ter dihanje. Uporabimo jo pri pomanjkanju energije, kronični utrujenosti, slabi cirkulaciji, malodušju in negativnih mislih, pa tudi kadar imamo težave z denarjem. Ni pa primerna za visok krvni tlak,vnetja, jezo, razdražljivost in nestrpnost.

ORANŽNA je barva optimizma, veselja, zavedanja lastnih potreb in njihovega izpolnjevanja ter družabnosti. Pozitivno deluje na brezvoljnost, slabo razpoloženje, samopomilovanje in pomanjkanje samospoštovanja. Poživi telo in duha ter vrača vero v življenje. Krepi vranico, pljuča, trebušno slinavko in povečuje odpornost telesa.

RUMENA podpira intelektualno delo, notranjo moč, samozavest in navdušenje nad življenjem. Podpre budnost in zrelo presojo, da stvari in dogodke jasneje vidimo, smo bolj organizirani in odločni. Lahko pa postanemo “žrtev” intelekta, trmasti in zaprti do okolice in se varneje počutimo v obstoječem stanju – nočemo sprememb, ker se ne zavedamo potreb lastne duše. Rumena krepi živčni in limfni sistem ter prebavila (jetra, žolčnik, želodec in trebušno slinavko).

ZELENA sprošča, umirja, mehča, raztaplja in obnavlja, podpre zdravljenje in ustvarja ravnotežje. Blagodejno vpliva na srce in odpira srčno čakro, da “vdihujemo” več energije.

MODRA je barva miru, sprostitve, vdanosti, svobodnega izražanja čustev, sebe, svojih idej in kreiranja lastnega življenja. Blaži in hladi (“vroče”dnevne aktivnosti), pomaga pri tesnobi, nespečnosti, nervozi, nemiru. Umirja vegetativni živčni sistem in s tem tudi krvni tlak. Povezana je z grlom in ščitnico.

INDIGO je barva navdiha, individualnosti, domišljije in ustvarjalnih rešitev – poveča zbranost in pomaga najti pravo smer, ker umiri podeče se misli in pomaga odkriti ovirajoče miselne vzorce. Primerna je, ko smo razdvojeni in se ne veselimo prihodnosti, ko smo raztreseni in nočemo prevzeti odgovornosti za svoje življenje. Blaži in umirja bolečine ter blagodejno vpliva na okostje, zlasti na kostni mozeg.

VIJOLIČNA je barva meditacije, krepi intuicijo in prinaša mir, da laže prodremo v notranji svet. Vodi nas do razumevanja še nedojemljivega abstraktnega sveta. Očiščuje in razkužuje, ker raztaplja zastale energije v telesu. Na telesni ravni deluje na vranico in limfo, na holesterol, pomirja in blaži vročinske izpuščaje in opekline. Zmanjšuje občutek lakote in uravnoveša prebavo.

Z zavestno uporabo barv lahko na različne načine poskrbimo za dušo in telo. Najbolj učinkovita je seveda neposredna moč svetlobe in njenih barvnih valovanj v naravi, med meditacijo ali pri gledanju barvanih sveč. Učinkujejo pa tudi čaji, pijača in hrana določene barve, izvlečki in olja rastlin, ki jih vonjamo ali uporabimo pri masaži in v kopeli. Posredno deluje svetloba preko obarvanih sten, okrasnih in uporabnih predmetov, slik, oblačil (spodnje perilo ali modni dodatki) ali pa enostavno gledamo določeno barvo na listu papirja ali na ekranu. Lahko se poigramo in si predstavljamo barvno mavrico, ki z rdečo obarva noge, oranžna gre do popka, rumena nad popkom, zelena v predelu prsnega koša, modra v področju grla, indigo čez obraz in vijolična nad glavo. Ali pa “postanemo” določena barva za nekaj minut. Življenje je barvito – obarvajmo si ga!

Milena Plut Podvršič

Zdravilno ricinusovo olje

Rastlina ricinus ali kloščevec (Ricinus communis) prevladuje v tropskem in zmerno tropskem podnebju in izvira iz Vzhodne Afrike. Raste hitro in z malo nege. Olje se pridobiva iz ricinusovih semen. Barva je prozorna ali rahlo rumena, olje je lahko brez okusa ali pa ima blag okus. Osemdeset odstotkov olja sestavljajo trigliceridi, ki vsebujejo 12-hidroksi maščobno kislino, ki je vzrok, da je olje dragocena kemijska surovina. Vreti začne pri 313 °C in je presenetljivo polarno, kar dovoljuje kemijsko derivacijo, ki ni značilna za ostala olja iz semen.

Nevarnost pri obiranju

Semena ricinusa vsebujejo ricin, ki je toksičen protein in ostane kot odpadek pri izdelavi olja, zato samo olje ni strupeno. Vendar je ricin vzrok za nevarnost pri obiranju semen. Na površini rastline so spojine, ki lahko povzročajo trajne poškodbe živčevja. V Indiji, Braziliji in na Kitajskem pobiralci trpijo za škodljivimi stranskimi učinki njihovega dela. Toksičnost je spodbudila iskanje alternativnih načinov, ki bi omogočili varnejšo obiranje rastline. Nekateri raziskovalci iščejo rešitev v genetski spremembi rastline – z namenom, da ne bi več proizvajala strupene snovi.

Seme rastline je strupeno samo, če ga zdrobiš ali žvečiš. Že štiri semena lahko ubijejo človeka. Znaki zastrupitve se pojavijo približno 18–24 ur po zaužitju. Ocenjeno je bilo, da je gram ricina 6000-krat bolj smrtonosen kot gram cianida in 12.000-krat bolj smrtonosen od strupa klopotače. Ricin povzroči lepljenje in razčlenitev rdečih krvničk, krvavitve v prebavnem traktu, poškodbe jeter in ledvic. Zaradi visoke strupenosti se ga v obliki injekcije uporablja za izvajanje atentatov.

Uporaba olja

Zrna ricinusa so našli v grobnicah starih Egipčanov, ki so olje uporabljali kot zaščito pred draženjem kože, obrazno olje in stenj za svetilke. Danes se ricinusovo olje uporablja za številne namene.

Ricinusovo olje v medicini

V farmaciji redko dobimo čisto snov, saj so zdravila pogosto kombinirana prav z ricinusovim oljem. V ZDA je ricinusovo olje varno za uporabo kot odvajalno sredstvo, saj vpliva na delovanje tankega črevesa. Kljub temu ni najbolj priporočljiv, saj lahko povzroči neželene stranske učinke, kot so krči, driska in nezmožnost zadrževati blato (tudi med spanjem).
Olje odpravlja bolečine, zmanjša vnetja, izboljša delovanje jeter, imunskega sistema in prebave, pomaga pri hemoroidih, ječmenu in žolčnih kamnih. Prav tako pozitivno vpliva pri menstrualnih težavah, cistah na jajčnikih in maternici ter mišičnih poškodbah. Uporablja se ga tudi za izboljšanje umske sposobnosti.

Ricinusovo olje dokazano pospešuje porod, vendar je njegova uporaba sporna. Raziskava je pokazala, da imajo ženske, ki uživajo ricinusovo olje, več verjetnosti, da bodo rodile v roku 24 ur, v primerjavi z ženskami, ki olja niso uživale. Vendar olje ne vpliva na čas poroda pri ženskah, ki so noseče več kot 40 tednov.

Nekateri olje uporabljajo pri zdravljenju multiple skleroze, cerebralne paralize, Parkinsonove bolezni in bolečin pri artritisu in revmi. Olje pomaga tudi pri težavah in poškodbah kože, kot so sončne opekline, odrgnine, bradavice, starostne pege, kronično srbenje in vneta koža.

Recepti

Za lajšanje artritisa, živčnega vnetja in bolečin v mišicah
Naredite pripravek z ricinusovim oljem in ga položite na vneto mesto. Čezenj pokrijte plastično vrečko. V steklenico za vodo nalite vročo vodo in jo položite na vrečko. Pripravek pustite delovati od 45 minut do ene ure.

Za trdovratne glivične okužbe kože in nohtov
Poškodovano kožo za 10–15 minut pomočite v grenko sol (ang. Epsom salt), ki bo omehčala in razkužila poškodovano mesto. Nato nanj namažite olje, ki pospeši proces zdravljenja.

Mikrosporija
Ta glivična okužba je trdovratna za zdravljenje, vendar je aktivna spojina ricinusovega olja učinkovita tudi pri tem. Poškropite ricinusov list z vročo vodo in ga grobo zdrobite. List nato namočite v čisto kokosovo olje. Segrejte list do temperature, ki ne bo poškodovala vaše kože, in ga položite na poškodovano mesto. Pustite na koži vsaj eno uro, še bolje čez noč. Postopek ponovite vsak večer, dokler je potrebno. Če opazite rdečico ali dobite občutek neugodja v okolici vnetega mesta, takoj prenehajte s tovrstnim zdravljenjem.

Zaprtje
Pri zdravljenju zaprtja se je najbolje pred tem posvetovati z zdravnikom. Načeloma se zjutraj vzame od pol do ene žličke olja, ki ga lahko mešate sokom. Prevelik odmerek lahko povzroči drisko, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu ali krče. Ljudje s črevesno zaporo, akutnim vnetjem črevesa, vnetjem slepiča ali z bolečinami v trebuhu NE smejo jemati olje brez privolitve zdravnika.

Tumor
Olje lahko prepreči ali zmanjša pojavljanje tumorjev v telesu. Pripravek namestite na mesto s tumorjem. Raziskovalci želijo odkriti metodo, kjer bi združili ricin s protitelesci, ki bi potoval naravnost v tumor. Tam bi ricin uničil rakave celice, brez da bi poškodoval druge človeške celice.

Uporaba v industriji

Ricinusovo olje in njegovi derivati se uporabljajo v številnih industrijskih izdelkih, vključno z barvami in laki, zaščitnimi oblogami, mili, plastiko, zavornimi tekočinami, sredstvi proti insektom, mazili za avtomobile in pištole. Surovina je primerna tudi za proizvodnjo sintetičnih smol in vlaken. Olje je osnovna sestavina dirkalnih motornih olj, včasih se uporablja tudi kot dodatek za gorivo. Olje je tudi vir mnogih sintetično pridelanih okusov in vonjev.

Naravna kozmetika

V kozmetičnih izdelkih in naravni kozmetiki ricinusovo olje najdemo po imenu ‘Ricinus Communis Seed Oil’ oz. ‘Castor oil’. Zaradi svoje (dovolj) nizke molekularne

mase olje prodre globoko v kožo. Primerno je za vse vrste kože. Uporablja se v boju proti strijam in prvim znakom staranja. Dodaja se ga v odstranjevalce lakov, večinoma pa se ga uporablja pri poškodovanih laseh ter okrepitvi obrvi in trepalnic. Nekateri si olje mažejo na trepalnice, kar naj bi pospešilo rast, vendar za to ni znanstvenega dokaza.

Kozmetični Recepti

Gubice
Ricinusovo olje je naravni balzam in spodbuja proizvodnjo kolagena in elastina, ki omehča in navlaži kožo. Zato je čudovito sredstvo proti gubam.
Uporaba: ricinusovo olje zmešajte z olivnim in mešanico namažite na obraz.

Akne
Obraz si enkrat ali dvakrat dnevno namažite z ricinusovim oljem. Postopek ponavljajte do 14 dni. Olje je zelo gosto, zato ga ne potrebujete veliko, da namažete cel obraz. Prepričajte se, da je olje hladno stiskano, saj druge vrste lahko zamašijo kožo.

Izpadanje las
Olje pospeši rast las, preprečuje tanjšanje in suho lasišče.
Uporaba: s prsti nanesite olje na konice in lasišče (lasje pri lobanji) ter pazite, da olje ne gre v preostale lase, saj ga bo težko sprati. Nato lase pokrijte s plastično kapo in jih zavijte v brisačo. Olje naj bo na vaših laseh od 15 do 20 minut ali čez noč. Operite lase s šamponom. Postopek ponovite enkrat na teden 6–8 tednov.

Preberite si tudi, kako lahko sami naredite naravne pripravke za podočnjake.

Eva Žnidar

Naprej »