Med krepi tudi srce

Med, ta sladka tekočina, ki jo čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja je eno najbolj zdravih in naravnih sladil. Zaradi svojega značilnega okusa, ki zavisi tudi od vrste rastlin, na katerih čebele nabirajo nektar, ga imajo nekateri celo rajši od sladkorja in ostalih sladil. Tekoči med se tudi ne pokvari, lahko pa kristalizira v trdno stanje, vendar ga lahko s segrevanjem povrnemo nazaj v tekoče. Med z rednim uživanjem med drugim krepi tudi srce.

Uporabljamo ga lahko kot mazilo, v kombinaciji z ameriškim slamnikom (20-30 kapljic) in dobimo odlično zdravilno sredstvo za rane, tvore, hraste, odrgnine, … Rane, ki se prepočasi celijo, namažemo z mešanico medu in sveže naribane korenine hrena. Lahko pa uporabimo uporabimo tudi tinkturo hrena namesto svežih korenin.

Med je odlično zdravilo tudi pri artritisu in putiki. Za ti dve težavi zmešamo 4 žlice medu in čajno žličko gabezove korenine, ki jo zmeljemo v prah ali pa kor pri hrenu uporabimo gabezovo tinkturo. Mešanico dobro premešamo in segrejemo v vodi. Vročo mešanico polagamo na boleča mesta na roke, komolce, kolena, noge, členke. Najbolje je, da si obkladke naredimo zvečer in jih pustimo delovati čez noč. Obkladek lahko zavijemo z volneno krpo ali ruto, da se toplota dlje obdrži.

Za boleče grlo pojejte vsake 4 ure žličko medu zmešane s pol žličke jabolčnega kisa.

Kristaliziran med

Nekateri mislijo, da če med kristalizira, pomeni, da je pokvarjen ali da je z njim nekaj narobe.

Temu seveda ni tako, saj vsak med prej ali slej kristalizira, kdaj pa se to zgodi je odvisno pri kakšni temperaturi ga hranimo in kakšne vrste je.

Kristalizacija medu pa ne spremeni njegove kemične sestave in ne izniči zdravilnih učinkovin in lastnosti. Do kristalizacije pride, ker je med nasičen z glukozo, fruktozo in sladkorjem in zaradi tega preide v stabilnejšo obliko.

Če želimo, da med zopet postane tekoč, ga segrevamo pri temperaturi 40°C in pri tem pazimo, da temperatura ni previsoka, saj le-ta lahko uniči zdravilne lastnosti medu.

Med in njegove zdravilne lastnosti

Ko se ljudje pogovarjajo o medu, si predstavljajo sladko lepljivo maso, katero mažejo na kruh ali dodajajo v čaj. V zadnjih nekaj letih pa so znanstveniki našli novo lastnost medu. Marsikomu se ob besedi med kar pocedijo sline. Ne samo, da je nesramno dober, tudi zelo zdrav je! Med velja za eno najbolj vsestranskih živil, saj koristi otrokom, starejšim, športnikom, bolnikom, nosečnicam …

Med je sladka tekočina, katero proizvajajo čebele in nekatere druge žuželke, iz mane, ki jo izločajo kljunate žuželke ali pa iz cvetličnega nektarja. Pravi oziroma čisti med ne sme vsebovati dodanih sladil ali vode. Zakaj je tako koristen? Predvsem zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi, velja kot odlično pomirjevalo in je hkrati zaradi vsebnosti sladkorja tudi idealen vir energije. Zanimivo je tudi dejstvo, da med v prehrani nekako izboljša izkoriščanje nekaterih drugih snovi iz hrane. Med je živalski proizvod in je edino živilo živalskega izvora, ki ima skoraj da neomejen rok trajanja. Pri medu se rada pojavi kristalizacija, kar je povsem normalno – pri nekaterih vrstah medu se pojavi prej (cvetlični med), medtem, ko se pri drugih vrstah pojavi kasneje (akacijev med).

Dokazali so, da med zmanjšuje škodljive posledice obsevanja pri pacientih, ki so bili izpostavljeni takšnemu zdravljenju rakastih obolenj. Prav tako med izboljšuje zdravstveno stanje ustne votline, krepi antioksidante in povečuje atletske zmožnosti rekreativnih športnikov. Poznamo ga tudi kot narodno zdravilo v primeru kožnih poškodb, neka raziskava pa je pokazala, da v kombinaciji s perutnino zavira proces oksidacije, zato lahko takšno meso brez škode uživamo kar nekaj dni.

Med ima lastnosti antioksidantov kot nekatere vrste sadja in zelenjave, zato je zelo priporočljivo, da ga zaužijete po napornem treningu ali dviganju težkih bremen.
V Novi Zelandiji pa med uporabljajo za uničevanje bakterij, ki se pojavljajo pri čiru na želodcu ali po poškodbah in opeklinah.

Če se vam torej zgodi, da se med kristalizira, ga lahko nazaj utekočinite v vodni kopeli, katere temperatura naj ne presega 40 stopinj Celzija, saj lahko v nasprotnem primeru med izgubi svoje biološke vrednosti ter zdravilne lastnosti.  Sicer je med precej slajši od samega namiznega sladkorja in je ustrezen tudi za peko, saj ima za to primerne kemične lastnosti. Nekateri ga zaradi njegovega značilnega okusa obožujejo in ga uporabljajo namesto sladkorja, spet drugim pa tovrsten okus ne ustreza. Značilen slovenski med dokazano preprečuje pojav določenih alergij, na kar vpliva vnos cvetnega prahu v človeško telo. Med v Sloveniji je kot blagovna znamka zaščiten z geografskim poreklom in se tudi polni v za to namenjene kozarce, kateri imajo obliko kaplje.

Obstaja več različnih vrst in okusov medu: lipov, akacijev, kostanjev, cvetlični, smrekov med,…Vsaka vrsta medu ima nekoliko drugačen okus od druge in vsi okusi ne ustrezajo vsakemu. Najbolje je, da preizkusite vsakega izmed njih in se sami odločite kateri vam najbolj odgovarja.

Cvetlični med

Cvetlični med čebele pridelajo iz nektarja , ki so ga nabrale na medovitih rastlinah. Obstaja več vrst cvetličnega medu med katerimi lahko izbiramo, te pa so imenovane po rastlinah na katerih so čebele dejansko pridobile nektar. Ker lahko čebele nektar pridobivajo iz različnih rastlin, je včasih nemogoče zagotovo trditi iz katere rastline je bila določena vrsta medu pridelana. Utegne se zgoditi samo to, da okus neke rastline prevladuje in lahko nato na podlagi tega določimo za kateri med gre oziroma bolj katera vrsta rastline je zagotovo prisotna v medu. Na podlagi teh ugotovitev lahko nato sklepamo kakšne zdravilne lastnosti ima določen okus medu.  Takrat, ko pa enostavno ni mogoče določiti vrste medu, pa govorimo o cvetličnem, mešanem medu. Je najpogostejša vrsta medu.

Akacijev med

Ta vrsta medu je zagotovo ena najbolj priljubljenih in poznanih vrst medu pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Značilen je po svojem blagem vonju in okusu ter barvi. Je svetlo rumene barve in v primerjavi z drugimi vrstami, tudi zelo tekoč. Vendar pa se kljub nasprotnim trditvam nekaterih čebelarjev, tudi akacijev med kristalizira in to je dejstvo, saj se vse vrste medu slej ko prej kristalizirajo. Med iz akacije največkrat priporočajo otrokom in sladkornim bolnikom, v splošnem pa je znano tudi da blagodejno učinkuje na delovanje jeter, ledvic in lajša simptome stresa, sečnega trakta in simptome pri bolezni dihal. Za otroke je zelo primeren, saj vsebuje manjše količine cvetnega prahu in ima poleg zdravilnih učinkov tudi prijeten okus. Ravno njegova prijetna aroma in okus pa tudi spodbujata tek.

Lipov med

Po izvoru je lahko ali maninega izvora ali pa cvetličnega izvora. Ima značilno svetlo rumeno do svetlo jantarjevo barvo. Za to vrsto medu je značilna tudi dokaj hitra kristalizacija. Ima značilen blag okus in vonj ter številne zdravilne lastnosti. Med drugim se uporablja za lajšanje prehlada (omogoča lažje izločanje sluzi iz nosu in grla), nespečnosti, pomaga pa tudi pri bronhitisu ali astmi. Zanj so značilne tudi protibakterijske lastnosti, zaradi česar deluje tudi kot da zaščita pred vnetjem dihal ali angino.

Regratov med

Je podobne barve kot lipov med – od svetlo rumene do temno jantarjeve. Je cvetličnega izvora in je prepoznaven predvsem po svojem izrazitem vonju in okusu. Tudi tovrsten med se hitro kristalizira. Uporablja se predvsem za krepitev organizma, kateremu med drugim vrača tud energijo. Posebej znan pa je po svojih diuretičnih lastnostih, kar pomeni, da pospešuje izločanje vode iz telesa in blagodejno učinkuje pri blagem vnetju mehurja ali drugih sečnih poti.

Gozdni med

Gre za mešanico različnih vrst mane, zaradi česar se lahko različni vzorci medu med seboj razlikujejo. Razlikujejo se lahko po vonju, okusu, barvi in tudi aromi. Gozdni med ima uravnotežen okus po sladkem in kislem in v njem ne prevladuje nobena vrsta mane. Pogosto ga tudi mešajo s cvetličnim medom. Gozdni med je bolj trpkega okusa, ima poseben vonj in je temnejše barve. Od drugih vrst medu se razlikuje predvsem po kemijski sestavi, saj vsebuje več rudninskih snovi, pridobiva pa se iz medene rose. Čebele gozdni med zbirajo iz vejic in listov različnih listavcev ali iglavcev.  Ker vsebuje več mineralnih snovi kot ostale vrste, krepi srce, zvišuje hemoglobin v krvi in vpliva na večjo vzdržljivost ožilja. Ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar ga priporočajo za uživanje po težkih operacijah in nosečnicam v času nosečnosti. Pomaga tudi pri bolezni sečil in različnih vnetjih.

Kostanjev med

Pravi kostanj je za čebele zelo pomembna rastlina, saj jim poleg medičine nudi tudi veliko cvetnega prahu. Med iz kostanja je značilne temno rjavordeče barve, označuje pa ga tudi tipičen vonj po pelinu, kar nakazuje tudi na malce bolj grenak okus. Zelo primeren je za peko potic in raznih vrst peciva. Blagodejno vpliva organizem, saj ga pomirja in ugodno deluje tudi pri motnjah presnove in prebave.

Hojev med

Je posebna vrsta medu, katerega v Sloveniji ni toliko, kot ostalih vrst. Zanj je značilno, da je zelo gost in temne barve, ima izrazit okus. Je poln kalcija in ostalih mineralnih snovi, ki delujejo blagodejno na naš organizem. Zelo ugoden deluje proti kašlju, bronhitisu in ostalim pljučnim boleznim. Je skoraj brez vonja in ima blag, prijeten okus.
Zgoraj so predstavljene samo nekatere bolj pogoste vrste medu, ki se pojavljajo v Sloveniji. Tako obstaja še znan smrekov med, jabolčni in češnjev med. Skratka pri izbiri medu nikakor ne morete zgrešiti, ker je vsaka vrsta po sebi zdravilna za nekaj.

Ali so dioksini tudi v naši hrani?

Po uradnih podatkih živil okuženih z dioksinom z nemškega trga ni na voljo v Sloveniji.

Kot lahko izluščimo iz informacij namenjenim javnosti, je že v prvi polovici decembra 2010 nemško podjetje, ki proizvaja rastlinsko krmo za prašičerejo in rejo perutnine (meso in jajca), sporočil inšpekcijskim organom, da določena količina krme vsebuje prekomerno količino dioxina.

Kot so po tem obvestilu ugotovili, izvira dioksin iz dodatka k tej krmi. Hkrati so inšpektorati različnih nemških dežel sledili različnim potem uporabe te krme do rejcev perutnine, jajc in prašičev. Izkazalo se je, da je bila v več primerih uporabljena z dioxinom okužena krma in zato so zaprli večje število farm.

Testiranje mesa in jajc še ni zaključeno, znan pa tudi še ni podatek, ali je bila ta krma distribuirana še v katero drugo državo članico EU. Po podatkih RASFF (hitri sistem obveščanja o nevarnih živilih in krmi EU) in inšpekcijskih služb v Sloveniji, je trenutno problem omejen le na Nemčijo.

Kaj so dioksini?

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. V naravi dioksini zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters). V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

V zadnjih dneh je zaradi italijanske mozzarele ponovno več govora o dioxinih. Kaj so dioxini, kako pridejo v prehransko verigo in kaj lahko storimo sami?

Dioxini so proizvodi onesnaževanja okolja. Nastajajo pri izogrevanju oziroma sežiganju organskih snovi, tako v industriji, kot tudi v naravi (pri požarih, vulkanski dejavnosti), zgorevanju dizelskega goriva in kurilnega olja, v manjši meri bencina, lesa,  zgorevanje smeti in premoga. Manjše količine nastajajo tudi priproizvodnji papirja, ki uporablja klor (danes je tega vedno manj), pri proizvodnji pesticidov in drugih kemikalij. Po kemični nesreči v tovarnu v Sevesu, industrija danes uporablja vse več čistejše tehnologije, tako, da je vse manj izpustov dioxinov v naravo iz industrijskih obratov.

Dioksini so kemično halogenirane organske spojine, so okrajšava za poliklorodibenzodioksine. Podobne kemične snovi, ravno tako nevarne za zdravje in okolje so še furani (poliklorodibenzofurani) in PCB-ji. V naravi tako dioksini kot tudi furani in PCBji zelo počasi razpadajo in jih zato imnujemo “POP” (persistent organic polluters).

V prehransko verigo prihajajo tako, da jih rastline vsrkavajo iz zraka in zemlje, živali nato te rastline pojedo in veriga je sklenjena. Kopičijo se predvsem v maščobi, zato jih najdemo nekoliko več v živilih živalskega izvora.

Vsebnost dioxinov in furanov v hrani je potrebno redno nadzorovati, ker se jim ne moremo popolnoma izogniti. Določene so navišjee dovoljene vsebnosti za živila, WHO pa je določil tudi največje dnevne in letne tolerance vnosa dioksinov z živili.

Kaj lahko storimo sami za manjši vnos dioxina v telo?

• Uživajmo živila z nižjo vsebnostjo maščob.
• Jejmo več zelenjave in sadja.
• Živila kuhajmo, dušimo v lastnem soku ali pari.
• Izogibajmo se cvrtju.
• Preprečimo nenadzorovano kurjenje odpadkov, tudi na vrtu.
• Zmanjšujmo kurjenje lesa in premoga.
• Pri živilih, ki so pakirana v embalažo iz papirja, poiščimo oznako, da je le-ta primerna za shranjevanje živil (znak vilica in kozarec).
• Uporabljajmo papirne izdelke (robčki, plenice,ipd), ki niso beljene s klorom.
• Izogibajmo se gojenju sadja in zelenjave v bližini prometnic (vsaj 100m od prometnih poti) in industrijskih središč.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Viri proteinov za vegetarijance

Eno prvih vprašanj, na katero ponavadi pomislimo, ko se odločamo postati vegetarijanec je, kje dobiti dovolj proteinov.

Vedno več ljudi se zaradi vse bolj krutega ravnanja z živalmi, ki posledica prevelike proizvodnje mesa odloča za vegetarijanstvo. Velikokrat pa ne najdejo prave alternative za priporočeno dnevno količino proteinov.

Poleg uživanja morske hrane vsake toliko časa, je jedilnik sestavljen več ali manj iz rastlinskega izvora. Moški potrebujejo 56 gramov proteinov dnevno, ženske pa 47 gramov (10 do 15 na obrok), sicer pa na potrebno dnevno količino vpliva tudi naša telesna teža.

Torej, katera vegetarijanska hrana vsebuje veliko proteinov:

Stročnice, oreščki, semena

• čičerika
• fižol
• soja
• arašidi
• sezamova semena
• pistacije
• tofu

Mlečni izdelki

• jogurt
• sir
• jajce
• skuta

Sadje in zelenjava

• avokado
• brokoli
• špinača
• artičoka
• asparagus

Prehranjujte se BIO!

Spar Slovenija je bil prvi na slovenskem trgu, ki je pred več kot 10 leti  uvedel lastno znamko izdelkov iz ekološke pridelave Spar Natur*Pur, ki združuje najboljše, kar daje narava.

Zakaj je prehranjevanje z bio izdelki tako priporočljivo? Bio izdelki vsebujejo več hranilnih in zaščitnih snovi kot živila, ki niso ekološko pridelana, ne obremenjujejo telesa s pesticidi in dodatki, poleg tega pa so še odličnega okusa.  V okusu pridelkov iz bioloških kmetij se namreč združi najboljše, kar daje neokrnjena narava.

Zelo pomemben vidik  je tudi varovanje narave. Med vsemi oblikami obdelovanja zemlje je namreč  biološki način najbolj prijazen do okolja. Biološko kmetovanje je način trajnostnega kmetovanja s posebnim poudarkom na ohranjanju rodovitnosti tal. Vključuje celostno razumevanje življenjskega okolja in spoštovanje narave.

Z linijo ekološko pridelanih izdelkov Spar Natur*Pur podjetje Spar razvija izdelke, prilagojene zahtevam sodobnega potrošnika, ki si želi kakovostne in uravnotežene prehrane. Izdelki so  poleg odličnega okusa in več hranljivih snovi pridelani povsem biološko in pod strogim nadzorom, brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil ter ne vsebujejo gensko spremenjenih sestavin.

Promociji bio izdelkov Spar Natur*Pur se je pridružila tudi vsestranska plesalka Katarina Venturini in za Spar posnela odličen TV oglas, ki povezuje neokrnjeno naravo z zdravo, ekološko pridelano hrano.  Za zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo.

www.spar.si

Zdrava prehrana

Naše babice in dedki se o tem, kaj je prezdrava hrana niso obremenjevali niti približno toliko, kot se ljudje danes. Nasprotno,  velikokrat je bilo celo tako, da so bili lahko veseli, če so sploh dobili kaj toplega v želodec, kaj šele, da bi se zmišljevali, kaj bi in česa ne bi, ter da kaka jed ni dovolj uravnotežena ali da ni priporočljivo jesti vsak dan krompirja.

Kaj je zdrava prehrana?

Časi se pač spreminjajo in danes imamo vsega čez glavo, izbire je v vsaki trgovini tako ali tako preveč, z vseh strani pa nas pozarjajo, naj vendar pazimo kaj dajemo v usta, da je potrebno izbirati uravnoteženo prehrano, ter da se ne smemo basati med obroki s krofi in višnjevimi torticami.

Kaj pravzaprav je zdrava hrana in kako si v današnjem pomanjkanju časa in seveda denarja sploh privoščiti  zdravo prehranjevanje?
Brez nič ni nič. Moramo se pač malo potruditi, se pozanimati o tem ter si izbrati take jedi, ki smo jih sposobni pripraviti v doglednem času, ter da bomo zadovoljili vse člane naše družine.

Vsak dan naj bi jedli žita, žitne izdelke, sadje in zelenjavo, mlečne izdelke, semena, stročnice, oreščke, namesto sončničnega pa naj bi uporabljali oljčno olje. Nekajkrat ne teden naj bi si privoščili perutnino, ribe, jajca in slaščice. Goveje, ovčje in svinjsko meso pa naj bi si privoščili le nekajkrat na mesec.

Pri sadju in zelenjavi velja pomniti, da je najboljše uživati presno, torej brez kakeršnih koli obdelav, razni sladkani kompoti iz konzerve ali francoska solata iz delikatese zato odpadejo. Sadje je dobro pojesti kar na prazen želodec, saj se tako najbolje prebavi, zelenjavo pa rajši kot da bi jo kuhali v kropu, podušite ali skuhajte kar na pari. Nič kaj dosti dobrega ne boste storili, če boste kot prilogo postregli z ocvrto pohano cvetačo ali za desert pojedli sveže jagode, na debelo posute s sladkorjem.

Meso kupujte čimbolj pusto in ga začinite sami, to bo bolj okusno in zdravo, kot da kupite že začinjene kose. Cvrtje naj bo na mizi malokrat, ker je ocvrta jed zelo mastna, pa tudi če imate tak način priprave zelo radi, vam bo veliko bolj teknilo dvakrat na mesec, kot pa vsak drugi dan, kajne. Ne pustite mesarju, da vam odreže tisto, kar bi on rad prodal, temveč mu glejte pod prste in ga opozorite, da vam bo dal točno tisto, kar želite imeti. Pri pripravi mesa boste veliko storili že, če boste odstranili kožo (pa čeprav tako lepo hrusta, ko je zapečena) ter sol uporabljali v zmernih količinah.

Včasih so za belim kruhom vzdihovali skoraj tako kot za potico, sedaj pa naj bi se ga bali kot hudič križa.  Res je, da kruh in izdelki iz bele moke niso preveč zdravi, vendar noramo biti previdni tudi pri izdelkih iz polnovredne moke.  Pa če si bomo vsak dan za zajtrk mazali zaseko na kruh iz polnovredne črne moke, še vedno ne moremo trditi, da se zdravo prehranjujemo.  Torej, pazite pri izbiri kruha in testenin in s količino ne pretiravajte, če pa vam vsake toliko zadiši kos belega kruha, pa si ga privoščite. Dokler smo zmerni, si ne bomo hudo škodovali.

Nikar ne mislite, da je imate toliko mleka, kot si ga zjutraj nalijete v kavo, dovolj, da zadostite vašim potrebam po mlečnih izdelkih. Tudi na to skupino živil namreč ni zdravo pozabiti, pri tem pa moramo malo vreči pogled na vsebnost maščob, ki se v živilu nahajajo, pa tudi na to, koliko sladil in ojačevalcev okusa je v izdelku. Tudi če popijete na primer jagodni jogurt, ki ima 0,01 procentov maščobe, ne se boste zdravo prehranjevali, če vanj nasipajo veliko sladkorja, barvil, vsa skupaj pa ima okus kot zobna pasta za otroke. Ne pozabite, da nam hočejo prodati precej nezdravih stvari, pod pretvezo da so »vital« ali »bio«.

Pri zdravi hrani tudi majhne stvari včasih naredijo veliko razliko in to drži tudi pri uporabi olja. Kjer se le da, uporabite hladni stiskano deviško oljčno olje namesto sončničnega, vsakega pa je seveda treba uporabljati zmerno.

Da potegnemo črto, pustite na hitro pripravljen iz zmrzovalnika izbrskan ocvrt krompirček in hrenovke z majonezo in si na primer pripravite paradižnikovo solato z olivnim oljem in nasekljanim drobnjakom, poleg pa si privoščite piščančja nabodala. Kupite si lesena nabodalca v trgovini in si sami pripravite jed po želji. Meso narežite, ga začinite na primer s soljom poprom, dodajte še malo čebule in belega vina in pustite, naj malo počiva. Na nabodala natikajte kose mesa, vmes pa dajajte kose čebule in paprike. Poleg lahko jeste kak dober kruh, če pa zdržite brez, še toliko boljše.  Pobrskajte za podobnimi recepti, žal vam prav gotovo ne bo in boljše se boste počutili.

Vendar pri zdravi hrani ne gre pretiravati! Vsakega malo, pa tisto z veseljem in lepo počasi in na gibanje ne pozabite.  Brez gibanja vam namreč vsa zdrava hrana sveta ne bo pomagala.

A. P., foto: Dreamstime

Željo nosečnice po nenavadni hrani je treba izpolniti

Takšne želje so pogoste in so odraz potrebe nosečnice po nekaterih snoveh, ki jih telesu primanjkuje.
Če so takšne želje razumne, ni razloga, da se ne bi tudi izpolnile. Takšne želje pa so včasih navarne zato, ker močno prispevajo k povečanju telesne teže nosečnice. Zelo zmotni pa so nekateri reki naših babic, da se neizpolnjene želje po hrani pozneje kažejo na otroku v obliki materinih znamenj. Nikoli.

Naprej »