Aloe Vera

Aloe vera je zdravilna rastlina iz družine zlatokorenovk (Asphodelaceae). Izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji.

Aloe vera je rozetasta brezstebelna rastlina, ima približno 20 mesnatih, debelih listov, dolgih 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Socvetje je visoko 60-90 cm, z belimi listi cvetnega venca in rumeno rdečimi cvetovi.

Zaužita se uporablja kot močno odvajalo, v majhnih količinah lahko okrepi menstruacijo, za kožo pa se sveže iztisnjen sok uporablja pri opeklinah, sončnih opeklinah, pikih žuželk in podobnem. Spada med zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila, če se uporabljajo deli rastlin v določeni stopnji rasti.

Med nosečnostjo notranja uporaba aloje ni priporočljiva, saj spodbuja krčenje maternice.

Najpomembnejše zdravilne učinkovine v aloe veri so derivati antracena in alkilni kromoni. Derivati antracena povzročajo nabiranje vode v črevesju, povečajo pritisk in spodbujajo delovanje črevesja. Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami ESCOP (European Scientific Cooperative on Phytotherapy) jo priporoča pri zaprtju, vendar lahko preparate aloje uporabljamo le prehodno (največ dva tedna).

Aloe vera gel

Alojin gel so začeli temeljito raziskovati šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pozneje so se raziskave razširile iz zdravljenja opeklin še na zdravljenje drugih obolenj, kot so rana na želodcu, vnetje dlesni, akne in preležanine. Pri celjenju ran alojin gel rane ne zapre nepredušno, tako da omogoča dostop zraku. Poleg vlažilnega učinka alojin gel tudi ščiti rano pred zunanjimi dražljaji ter zavira rast bakterij. Alojin gel vpliva tudi na krepitev imunskega sistema. Alojin gel vsebuje kar od 96 do 99 odstotkov vode. Od drugih sestavin je največ sluzi. Sledijo salicilna kislina, ki deluje analgetično, protivnetno in keratolitično (mehča povrhnjico kože), vitamini A, E, C in D, nekaj prostih sladkorjev, proste aminokislin, proteini, maščobe in rastlinski steroli, precej je kalcija, natrija in kalija ter mangana, železa, selena, cinka in magnezija. Aloja vsebuje tudi pomembne encime, med njimi bradikininazo, ki razgrajuje bradikinin, tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetij, in tirozinaza, ki razgrajuje tirozin, iz katerega v koži nastaja kožni pigment melanin. Tirozinaza preprečuje nastanek rjavih hiperpigmentiranih pik na koži obraza in rok pri starejših ljudeh.

Alojin sok

Alojin sok pridobivajo iz naravnega, hladno stisnjenega stoodstotnega alojinega gela. Po zaslugi hladnega stiskanja sok ohrani encime, ki sicer v postopku pasterizacije prenehajo delovati. V alojinem soku so prisotni polisaharidi, ki delujejo protivnetno v ustni votlini, na dlesnih, v žrelu, prebavilih in celo pri rani na želodcu. Novejše raziskave pa kažejo, da imajo kompleksno zgrajeni polisaharidi stimulativno delovanje na imunski sistem. Številni proizvajalci se trudijo odstraniti iz alojinega soka (in gela) snov aloin, ki deluje kot blago odvajalo. Vendar pa ima aloin v zelo majhnih količinah tudi antibakterijsko in protivirusno delovanje, zato je dobro, da je v majhnih količinah vseeno prisoten. Alojinega soka ne smemo piti v neomejenih količinah – priporočena dnevna količina alojinega soka je okoli 3–6 decilitrov.

Aloin

Aloja med drugim vsebuje aloin oziroma barbaloin, ki je antrakinonski glikozid. Je grenak alkaloid rumene barve, ki se v alojah nahaja v količinah od 0,1 do 6,6 % suhe snovi. Aloin se pojavlja v dveh izomernih oblikah: kot aloin A (barbaloin) in aloin B (izobarbaloin). Uporablja se kot odvajalo, ki povzroči krčenje črevesja in stimulira črevesno peristaltiko. Prepreči vsrkavanje vode skozi črevesne stene in tako zmanjša zgoščenost črevesne vsebine. V večjih količinah povzroči neravnovesje elektrolitov, diarejo in abdominalne bolečine. Ker lahko povzroči krčenje sečil, ni priporočljiv za nosečnice.

Nasveti za prihajajoče vroče dni

Čeprav ga letos ni preveč čutiti, je poletje že skoraj tukaj. Res da je poletni čas verjetno najbolj zabaven, vendar pa je vaša koža v tem času še posebej izpostavljena.

Mati narava ima seveda odgovor za vse, zato je najbolje, da se v takšnih trenutkih obrnemo kar nanjo.

Aloe vera

Gel mesnatih listov te čudodelne rastline je pravo tropsko čudo. Če ga vtremo v kožo po tem, ko smo bili izpostavljeni soncu, bo gel poskrbel, da bo vaša koža hitro regenerirala. Gel namreč hladi, vlaži in zdravi.

Olje citronele

Poleti je dobro ob večerih prižgati svečo, ki vsebuje eterično olje citronele, saj bo le-ta odgnala nadležni mrčes. Prav tako pa lahko olje citronele nanesemo direktno na kožo, kar bo prav tako odgnalo nadležne komarje.

Nepozebnik

Morda ima rastlina res malce smešno ime, vendar pa je dobro imeti to rastlino kje pri roki. Nepozebnik namreč vsebuje tanin, ki je idealen za zdravljenje poletnih mehurjev, pikov žuželk ter odrgnin. Prav tako pa je dober za zdravljenje hemeroidov ter mozoljev.

Soda bikarbonka

Soda ima mnogo uporabnih vrednosti. Poleg tega da jo lahko uporabljamo za čiščenje in odganjanje neprijetnih vonjav, je prav tako odlična za zdravljenje pikov. Soda bo namreč ublažila bolečino pika čebele ter tudi marsikatere druge žuželke ali rastline.

Oves

Imate razdraženo kožo po celodnevnem tekanju po Soncu? Privoščite si mlačno kopel z fino mletim ovesom, ki bo pomiril razdraženo kožo in preprečil mehurje.