Prijava
Ko krvavemu mlečniku odtrgamo list, začne ‘krvaveti’, iztekati mu začne značilni oranžni mleček. V slovenskem ljudskem zdravilstvu je krvavi mlečnik znan predvsem kot sredstvo za odpravljanje bradavic. Čeprav je lahko učinkovit tudi pri notranji uporabi – pri boleznih jeter in žolčnih kamnih, strokovnjaki tako samozdravljenje odsvetujejo.
Krvavi mlečnik (Chelidonium majus) spada v družino makovk (Papaveraceae), za katere so značilne žleze, ki izločajo mleček. Rastlina je v Sloveniji zelo pogosta, običajno jo najdemo ob ograjah in plotovih ob poteh. Spomladi in tja do poletja cvetijo njeni rumeni cvetovi, ko odtrgamo list ali prelomimo steblo, se iz mlečnih cevi izceja oranžen mleček. Krvavi mlečnik ima neprijeten vonj. Nabiramo jo med cvetenjem. Posušena zel je brez vonja, ima pa oster, grenak okus.
Krvavi mlečnik je ‘Strup’ za bradavice
V mlečku je obilo alkaloidov, kar je druga značilnost družine makovk. Rumeno barvo mu daje alkaloid berberin. Poleg njega vsebuje krvavi mlečnik še 20 drugih alkaloidov (med njimi koptizin, helidonin in psevdoberberin). Berberin se nahaja tudi v češminu (Berberis vulgaris). V Sloveniji v ljudskem zdravilstvu krvavega mlečnika ne uporabljamo veliko, vsaj ne kot sestavino zdravilnih čajev. V knjigah avstrijske zeliščarice Marije Treben pa je to zelo cenjena zdravilna rastlina. Vendar bodimo pri uporabi previdni! Krvavi mlečnik namreč lahko štejemo tudi med strupene rastline. Pri zunanji uporabi lahko pri stiku s sluznicami mleček povzroči poškodbe zaradi encimov proteinaz. Marija Treben namreč omenja tudi uporabo mlečka pri težavah z očmi, z mlečkom naj bi premazovali veke. V Sloveniji ga ljudje uporabljajo za zdravljenje bradavic in kurjih očes, kar je lahko deloma tudi učinkovito. Ugotovili so, da nekateri alkaloidi (heleritrin) zavirajo delitev celic in tako preprečujejo razvoj bradavice. Uspeh je zelo različen, nekaterim pomaga, drugim ne.
Varuje jetra
Uporaba krvavega mlečnika je bolj razširjena v nemško govorečih deželah. Kot drogo uporabljamo posušeno zel (Chelidonii herba). Pri poskusih na živalih in raziskavah na prostovoljcih so ugotovili številne zanimive učinke alkaloidov krvavega mlečnika. Ugotovili so, da ima izvleček hepatoprotektivno delovanje, kar pomeni, da ščiti jetrne celice pred strupi. Poskus so izvedli tako, da so kot strup izbrali ogljikov tetraklorid. Klorirani ogljikovodiki se danes veliko uporabljajo v kemični industriji, med drugim tudi v kemičnih čistilnicah in so zelo nevarni za jetra. Jetra služijo razstrupljanju organizma in pretvarjajo telesu tuje snovi v takšno obliko, da jo lahko organizem hitro izloči. Pri presnovi kloriranih organskih spojin pa v jetrih nastanejo nevarni prosti radikali, ki poškodujejo in uničijo jetrne celice. Pri poskusih na živalih so ugotovili, da izvleček krvavega mlečnika varuje jetrne celice pred opisanimi spojinami.
Pri raziskavah na ljudeh so ugotovili, da pripravki iz krvavega mlečnika delujejo holeretično, kar pomeni, da spodbujajo izločanje žolča, in to tako pri zdravih ljudeh kot tudi pri tistih, ki že imajo obolela jetra. Izvleček krvavega mlečnika so uspešno uporabili pri bolnikih z bolečinami v trebuhu, ki so nastopile zaradi težav z žolčnikom. Alkaloidi delujejo spazmolitično, kar pomeni, da blažijo krče gladkih mišic. Žolčni kamni povzročijo zastoj žolča v žolčniku ali žolčevodu in s tem pritisk na stene žolčnika ali žolčevoda. Posledice so kolike, izjemno hude bolečine v trebuhu. Če ne prenehajo, je potrebna nujna zdravniška pomoč. Težave se pogosto pojavljajo tudi po kirurških posegih na žolčniku, kažejo se kot občutek napihnjenosti in slaba prebava. Tudi pri teh težavah je bilo zdravljenje z krvavim mlečnikom uspešno. Pripravke so uspešno uporabili tudi pri dispepsiji.
Danes uradno velja, da izvlečke iz zeli krvavega mlečnika uporabljamo pri bolečinah in blagih krčih v zgornjem delu prebavnega trakta, pri manjših motnjah v izločanju žolča ter pri napenjanju in vetrovih. Če težave ne ponehajo po dveh tednih, je potrebno obiskati zdravnika.
Previdno!
Uporabo krvavega mlečnika za samozdravljenje odsvetujejo pri boleznih jeter, pri obstrukciji žolčevoda (žolčni kamni) in pri hkratni uporabi zdravil, ki lahko škodujejo jetrom. Zadnje besede so nekoliko v nasprotju z zgoraj zapisanimi, vendar je potrebno razumeti, da je krvavi mlečnik rastlina, ki je lahko pri nepravilni uporabi, kamor štejejo tudi številne ljudske izkušnje (tudi nekateri primeri uporabe, ki so navedeni v knjigah Marije Treben), škodljiva. V primeru uživanja pripravkov iz krvavega mlečnika (v tujini jih je moč dobiti v obliki tablet, kapsul in tinktur), ki je daljše od enega meseca, je potrebno nadzorovati delovanje jetrnih encimov. Pri pripravi čajnih mešanic ali tinktur moramo biti previdni in se moramo natančno držati priporočenih odmerkov. Nikakor ne smemo uporabljati korenine, ker vsebuje nekatere strupene alkaloide, ki jih v zeli ni! Ti alkaloidi (heleritrin in sangvinarin – sangua pomeni kri, alkaloid je rdeče barve) so pri poskusnih živalih poškodovali jetra.
Pri uporabi pripravkov iz krvavega mlečnika so možni tudi neželeni učinki:
- prebavne motnje
- slabost
- driska
- povečana aktivnost jetrnih encimov in
- povečana vsebnost bilirubina v serumu.
Po prenehanju jemanja pripravkov iz krvavega mlečnika neželeni učinki takoj prenehajo. V primeru prevelikega odmerka se pojavijo bolečine v predelu trebuha, krči, vrtoglavica in kri v seču. Posebne prve pomoči ni, običajno težave prenehajo, ko se alkaloidi izločijo iz telesa. Krvavi mlečnik je učinkovita zdravilna rastlina z močnim delovanjem, ki pa ima lahko tudi neželene učinke, zato jo uporabljamo previdno in s premislekom.
Kakšni so odmerki?
- Odrasli lahko zaužijejo poparek iz 1,2 do 3,6 grama posušene zeli na dan.
- Iz zeli krvavega mlečnika lahko pripravimo tudi tinkturo. V 100 gramov razredčenega alkohola (70-odstotnega) namakamo 10 gramov posušene zeli. Po nekaj dnevih precedimo in zaužijemo od dva do tri mililitre tinkture do trikrat na dan.
- V primeru, da bi si želeli pripraviti čaj, ga lahko sestavimo iz enakih delov posušene zeli krvavega mlečnika in listov poprove mete ali listov melise. Iz ene do dveh čajnih žličk zmesi pripravimo poparek (z dvema decilitroma vrele vode) in spijemo eno skodelico pred jedjo.
