Zgodba Erike Kralj: Z jezo gre energija v nič!

Ko sem jo spoznala, sta me presunila njen iskreni nasmeh in odprto srce, ki ju, v času nenehnega hitenja, ne srečaš pogosto. Do svetlih dni pa so jo vodili temni dogodki, ki so jo pri dvajsetih letih pahnili v depresijo. A kjer je volja, je tudi pot. In Erika Kralj, simpatična Belokranjka, kantavtorica in radijska voditeljica, jo je našla v zavetju društva Magičnost gibanja, kjer z različnimi tehnikami pomagajo ozavestiti sedanjost in preteklost, razrešiti travme, spoznati sebe in sprejeti svet. Danes živi ustvarjalno in je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode, ki je izšla pred kratkim. 

erika kralj zgodba

Ste v ustvarjalnem obdobju, pišete pesmi, nastopate, predstavljate knjigo, ste aktivni v društvu Magičnost gibanja. Videti je, kot da imate energije na pretek …

Ja, zagotovo imam veliko več energije kot nekoč. (smeh) Bolj sem ustvarjalna, bolj čutim življenje, hitreje zaznam, kdaj se moram ustaviti, dvakrat premislim, preden kaj storim, nisem več toliko razpršena in tako laže ohranjam energijo zase ter za stvari in ljudi, ki jih imam rada.

V meni je več hvaležnosti. Zavedati sem se začela, da vsak stopi na mojo pot z določenim namenom, vsak je ogledalo, ki mi pove, kaj v meni še ni razrešenega, kdo v resnici sem. Za to spremembo zaznave so zaslužne tudi gibalno-dihalne in meditacijske tehnike, ki se jih učimo in izvajamo v društvu in s pomočjo katerih se soočamo sami s seboj, s svojimi občutki. Veliko ljudi živi vsakodnevno življenje, ne da bi se zavedali sebe, svojih misli, občutkov, ki jih vodijo. In tako živijo v nenehnem stanju strahu, jeze, žalosti – depresije.

Da se zazremo vase, spremenimo način življenja in razmišljanja, moramo pogosto priti do samega dna. Kakšna je vaša izkušnja?

Res je. Vsak iz našega društva ima za sabo svojo zgodbo. Vsi pa imamo skupno točko, da smo v nekem obdobju življenja preprosto začutili, da nas življenje in vsakodnevna rutina ne izpopolnjujeta, in se vprašali: »Ali sem na zemlji res samo zato, da izpolnjujem pričakovanja in zahteve zunanjega sveta?« »Ali je življenje res samo to, kar mi kaže svet navideznega ugodja?« Sama sem imela v otroštvu hudo izkušnjo spolne zlorabe, ki pa sem jo globoko potlačila in svoje delovanje preusmerila drugam – že kot osnovnošolka sem veliko nastopala, pela, vodila prireditve. Na odru sem se počutila osvobojeno, hkrati pa sem zaradi izkušnje zlorabe stopala v odnose, ki so bili vse prej kot spoštljivi. Ko sem prišla v Ljubljano študirat – vpisala sem psihologijo –, se mi je vse sesulo. Bila sem brez energije, depresivna. Pristala sem v psihiatrični bolnišnici, kjer so me »zdravili« z močnimi antipsihotiki, kar je bila zame še dodatna travma. Zdaj zagotovo vem, da tablete niso prava rešitev …

Celotno zgodbo is lahko preberete v reviji NAJA >>

Povejte svoje mnenje - kometirajte
DELI
Anja Kralj
Novinarka, ki za vas piše in spremlja zanimive tematike ter aktualne dogodke.