Toplejše vreme poveča nevarnost okužbe s klopnimi boleznimi

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, zato je  potrebna previdnost, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, leta 2015 je bilo prijavljenih 3742 bolnikov, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, bolezen je bila v letu 2015 prijavljena 62krat.

Klopne bolezni

Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja do novembra

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Slovenija sodi med endemska področja klopnega meningoencefalitisa in se glede na pogostost uvršča v sam vrh evropskih držav.

Zaščita pred klopi

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na NIJZ svetujejo, da se na sprehodih in izletih v naravo zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Pravilno odstranjevanje klopov

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Lymska borelioza: Slovenci smo najbolj ogrožena populacija v svetu

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije.  Na NIJZ pojasnjujejo, da letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.

Klopni meningoencefalitis: Slovenija se glede na pogostost uvršča v sam evropski vrh

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Na NIJZ pojasnjujejo, da se prva faza bolezni  prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v Ljubljanski regiji.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
DELI
Anja Kralj
Novinarka, ki za vas piše in spremlja zanimive tematike ter aktualne dogodke.