0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeŽelodec kliče na pomoč

Želodec kliče na pomoč

MORDA VAS ZANIMA

Zaradi nepravilne prehrane in prenajedanja, bakterij (posebej Helicobacter pylori), prekomernega uživanja alkohola, zdravil, kroničnega stresa, jeze, razburjanja, zaskrbljenosti, kajenja in še marsičesa se lahko pojavijo težave z želodcem. Je res treba zmanjšati količino želodčne kisline? In kaj pri težavah z želodcem sploh lahko jemo?

- Oglas -

Zgradba in delovanje želodca

Želodec je votel mišični organ, ki je del prebavnega sistema in je pomemben pri pravilni prebavi hrane oz. pri razgradnji velikih molekul na manjše (deluje kemično in mehansko), ki se nato v črevesju laže absorbirajo. Nahaja se med požiralnikom (vhod v želodec omejuje spodnji požiralnikov sfinkter) in tankim črevesom v levem zgornjem delu trebušne votline. Njegova kapaciteta znaša približno 2,5 litra tekočine. Ko vnesemo približno 1 liter hrane, se razširi.

Notranjost želodca je narejena iz plasti sluznice, katere celice izločajo sluz ali mukus, želodčno solno kislino HCl in predstopnjo prebavnih encimov. S proizvodnjo solne kisline in prebavnih encimov se nadaljuje proces razgrajevanja hrane, ki se je že začel v ustih. Želodčna kislina in encimi se mešajo s hrano in jo pretvarjajo v gosto tekočino, ki potem preide v dvanajstnik, kjer se nadaljujeta prebavni proces in absorpcija hranil.

Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo, s pH okoli 1,5–4, in ga vzdržuje HCL, ki tudi uničuje škodljive bakterije, glive, kvasovke in parazite, aktivira encime za prebavo beljakovin in pospešuje peristaltiko. Celice človeškega želodca proizvajajo intrinzični faktor, potreben za absorpcijo vitamina B12. Naloga želodca je tudi pomoč pri absorpciji različnih mineralov (posebej cinka, magnezija, kalcija, železa).

Želodec prebavi hrano približno med štiridesetimi minutami in nekaj urami (vse je odvisno od vrste in količine hrane ter kombinacij živil).

Želodčna kislina

Je želodčne kisline preveč ali premalo?

Kislina z encimi bi lahko poškodovala želodčno sluznico, vendar se ta zaščiti z izločanjem zaščitne sluzi. Kadar se želodčna sluznica ali sluznica dvanajstnika vnameta in sluznica ne more več izločati zadostne količine zaščitne sluzi, lahko prihaja do različnih težav, kot so: gastritis, peptična razjeda, Cushingova razjeda, rak na želodcu, plastični linitis, Zollinger-Ellisonov sindrom, dispepsija …

Medicina velikokrat priporoča zdravila za zmanjševanje količine želodčne kisline (antacidi, inhibitorji protonske črpalke, H2-antagonisti), čeprav so simptomi za preveč in premalo želodčne kisline (hipoklorhidrija) velikokrat podobni:

- Oglas -
  • zgaga,
  • refluks,
  • občutek kisline,
  • pekoč občutek v požiralniku.

Dodatno zmanjševanje količine želodčne kisline na žalost pripelje do še večjih zapletov:

  • poveča se utrujenost,
  • razvijemo alergije in občutljivost za določene skupine živil,
  • prebava se poslabša,
  • pojavijo se težave z napihnjenostjo in vetrovi,
  • pojavijo se težave z razdražljivim črevesjem,
  • težave z lasmi, nohti, kožo,
  • vnetja, okužbe itd.

V praksi se je pokazalo, da večina ljudi trpi za pomanjkanjem želodčne kisline, ki se tudi kaže kot napenjanje v trebuhu, huda napihnjenost, občutek težkosti, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu, občutek nabitosti po težkem beljakovinskem obroku, kolcanje, vetrovi, zaprtje … Če se nam omenjeni simptomi pojavijo po zaužitju beljakovinsko bogate hrane, lahko sklepamo, da je težava v premalo želodčne kisline, če imamo podobne simptome po zaužitju zelenjave, škrobnate hrane, hrane z več ogljikovimi hidrati in maščobami, je verjetno krivo pomanjkanje encimov.

Povečana količina želodčne kisline je lahko rezultat nepravilnega delovanja hormona gastrina, ki nadzira izločanje solne kisline (to stanje sprožijo že omenjeni negativni dejavniki). Če se pojavijo simptomi, kot so dolgotrajen suh kašelj, hripavost, vnetje grla, razjede zobne sklenine, občutek tujka v požiralniku, zgaga, bolečine v zgornjem delu trebuha, spahovanje, napenjanje ter slabost, lahko tudi pomislimo na preveč želodčne kisline (v tem primeru je treba najti pravi vzrok za nastale težave in ga odpraviti) ali preverimo, kako na splošno deluje želodec, in odstranimo možnost drugih težav.

Zdravje želodca

Pomoč pri želodčnih težavah

  1. Zelo je pomembno, da najdemo način, da se redno sproščamo in zmanjšamo negativni vpliv stresa in drugih močnih čustev, saj so tesno povezani z zdravjem želodca.
  2. Obstaja veliko odličnih podpornih rastlin in dodatkov za želodec. Če potrebujemo nekaj za regeneracijo sluznic, potem je dobro dodajati L-glutamin, aloe vero, probiotike
  3. Zdravilne rastline in začimbe, ki nam lahko pomagajo, so: kamilica, janež, angelika, rman, koprive, kolmež, ingver, kurkuma, janež, koromač, kumina.
  4. Pomembno je, da uživamo veliko zelenolistne zelenjave, vključno z alfalfa, pšenično, ječmenovo in pirino travo ali tekoči klorofil (klorofil blaži vnetja in pomaga pri regeneraciji sluznic ter harmoniziranju želodčne kisline). Tudi zelenjavni sokovi so nam lahko v pomoč pri zdravljenju, če nam ustrezajo (sveže stisnjen sok iz korenja, koromača, s koščkom ingverja, sveže stisnjen sok iz zelja …) – od 1 do 2 kozarca sveže stisnjenega soka na dan, ki ju je treba tudi razredčiti z vodo (lahko se doda še malo klorofila). Lahko tudi sveže stisnjen sok iz jabolk (ne pasteriziran iz trgovine!). Jabolka so odlična za želodec, ampak če nam ne ustrezajo v surovi obliki, jih lahko jemo olupljena in kuhana. Kutine so tudi čudovito sadje z veliko pektina, tako da jih lahko uživamo kuhane in zmlete v kašo.
  5. Pomagajo tudi: pelin, brezalkoholna švedska grenčica (1 čajna žlička, 15 minut pred obrokom, ki je bogat z beljakovinami), grenka zelenjava, omega-3, olje črne kumine, betakaroten, prebavni encimi, probiotiki, betain HCL (le če je zmanjšana količina želodčne kisline in nikakor takrat, ko imamo razjede, gastritis, preveč želodčne kisline ali jemljemo protivnetna zdravila), cink, vitamin E.
  6. Pri težavah z bakterijo H. pylori so izjemno koristni mastika, mačji krempelj, vitamini B-kompleksa (posebej folna kislina in B12), vitamin C, prebavni encimi in probiotiki.
  7. Vedno je treba opazovati reakcijo želodca na določeno hrano in izbrati le tisto, ki jo trenutno lahko prebavimo. Izogibati se je treba hrani, ki je mastna, predelana, pražena, sladkorju in sladkarijam, močno začinjeni in pekoči hrani, mleku in mlečnim izdelkom, paradižniku, citrusom (nekaterim pa bodo ustrezali), črnemu popru, čokoladi in kakavu, surovi čebuli in česnu, moki, kisu, alkoholu, kavi in pravemu čaju. Dokler se stanje ne izboljša, je treba uživati predvsem polnovredno kuhano in lahko prebavljivo rastlinsko hrano, ker je prebavna moč oslabljena. Pozneje, ko se stvari uredijo in ko lahko pojemo več surove zelenjave, najprej pojemo solato, ki jo zelo dobro prežvečimo, in šele pol ure po solati še kuhan obrok.
  8. Hrano je treba temeljito prežvečiti (tako da nastane gosta tekočina), jesti je treba v miru in s hvaležnostjo in ne takrat, ko smo v kakšni čustveni stiski, jezni, žalostni, prestrašeni …, ker se hrana ne bo dobro predelala. Nikoli se ne prenajedamo! Vedno mora ostati nekaj prostora v želodcu za njegovo mehansko delovanje (vsaj 20 % praznega prostora po obroku).
  9. Vode ne pijemo v času hranjenja (lahko pijemo pol ure pred obrokom in uro ali uro in pol po obroku, dopolnila pa z malo vode, če jih je treba vzeti s hrano).
  10. Po obroku je pomembno, da vstanemo in se ne uležemo vsaj 2 do 3 ure.

Nujna je pravilna kombinacija živil

  • Sadje uživamo samostojno (najbolje le ena vrsta sadja naenkrat). Melon, lubenic in papaje ne jemo z drugim sadjem.
  • Paradižnik se dobro kombinira le z zelenjavo, ki ne vsebuje veliko škroba (ne pa z žiti in stročnicami) in z maščobo (recimo z avokadom).
  • Škrobno zelenjavo lahko kombiniramo z neškrobno.
  • Žita uživamo skupaj z neškrobno in škrobno zelenjavo ali kuhana v rastlinskem mleku z začimbami.
  • Stročnice kombiniramo z neškrobno zelenjavo.
  • Semena, olive, avokado … lahko dodajamo v zelenjavne jedi, ki ne vsebujejo veliko škroba. Semena lahko tudi dodajamo v žita in stročnice (v manjši količini).
  • Oreščke jemo samostojno ali z zelenjavo, ki ne vsebuje veliko škroba.
  • Surovo hrano jemo ločeno od kuhane. Najprej pojemo solato, potem počakamo vsaj pol ure do ene ure, preden bomo zaužili kuhan obrok.

Z zdravimi življenjskimi navadami ter aktivacijo svojega centra moči, miru in ljubezni bomo z lahkoto rešili tudi želodčne težave, s katerimi se na žalost spopada vse več ljudi. Bolezen je le opozorilo, da je nekaj treba spremeniti v svojem življenju, in hkrati tudi priložnost, da začnemo živeti v skladu s svojo resnično naravo.

.

NAJNOVEJŠE