Perfekcionizem se pogosto zamenjuje z ambicioznostjo. Toda medtem ko vam lahko ambicioznost pomaga pri doseganju ciljev, so učinki perfekcionizma pogosto diametralno nasprotni. Prav perfekcionizem je lahko kriv za to, da se vrtite v začaranem krogu oziroma da se nikakor ne morete premakniti z mrtve točke. Preverite, ali tudi pri sebi opažate znake (neproduktivnega) perfekcionizma. Tovrstnih vzorcev namreč ne boste mogli preseči, če jih pred tem ne ozavestite.
1. Strah kot primarna motivacija
Vaše osnovno gonilo je strah pred neuspehom, ne želja po uspehu. Tako imate pogosto občutek paraliziranosti. Nenehno razmišljate o tem, kaj vse gre lahko narobe in kaj bo sledilo, če ne dosežete svojih ciljev. Za perfekcioniste je torej značilna nekakšna »negativna motivacija«. Redko čutite prijetno vznemirjenje, ki je značilno za osebe, ki so sicer ambiciozne, vendar nimajo težav s perfekcionizmom.
2. Črno-belo razmišljanje
Vaš pogled na svet je izrazito črno-bel. Podoben odnos gojite tudi do svojih dosežkov. Za vas obstajata samo uspeh in neuspeh. Če ne gre vse tako, kot ste si zamislili, imate občutek, da vam je spodletelo, pri tem pa popolnoma zanemarite vse druge dosežke.
3. Odlašanje
Morda se zdi to nelogično, toda perfekcionisti imajo pogosto ogromno težav z odlašanjem. Nemalokrat lovijo zadnje minute, tuje pa jim ni niti zamujanje rokov. Razlog za tovrstne navade izvira prav iz perfekcionizma. Zaradi strahu, da ne boste dosegli popolnosti, se nalog težko lotite pravočasno. Bolj ko se približuje rok, večji postaja strah, posledično pa postaja intenzivnejši tudi občutek paraliziranosti.
4. Pretirana osredotočenost na končni cilj
Nikoli niste bili pretirano naklonjeni ideji, da šteje pot, ne končni cilj. Pred seboj vidite le rezultat, h kateremu stremite, pri tem pa pozabite uživati v sami poti. Tako ste pogosto zelo nesrečni. Dnevi so za vas večinoma muka. Medtem ko razmišljate o ciljih, ki so lahko še precej oddaljeni, vam življenje polzi skozi prste. Ambiciozne osebe, ki niso nagnjene perfekcionizmu, se znajo po drugi strani občasno ustaviti in uživati v samem procesu. Sreče ne prelagajo na prihodnost, ampak jo iščejo tudi v drobnih vsakodnevnih radostih.
5. Nenehna (samo)kritičnost
Tako kritičnost do drugih kot samokritičnost spadata med najpogostejše lastnosti perfekcionistov. Pri tem ne gre za konstruktivno kritičnost, ampak za drobnjakarstvo. Zmoti vas vsaka malenkost. Tisto, kar večina dojema kot povsem irelevantno, sami vidite kot izjemno pomembno. Tako ste zelo strogi do sebe, kar lahko vključuje različne oblike samokaznovanja. Obenem pa težko prenašate tuje napake, naj bodo še tako drobne. Pogosto vas vodi želja po popolnem nadzoru, ki je večinoma tesno povezana z anksioznostjo, s čimer lahko odženete ogromno ljudi.
6. Nerealistična pričakovanja
Globoko v sebi se zavedate, da so vaša pričakovanja (do sebe) nerealistična, vendar težko oblikujete alternativni načrt. »Dovolj dobro« za vas ne obstaja. Posledično se izčrpavate ali – kot omenjeno – odlašate. Vaši cilji so običajno takšni, da bi jih bilo (praktično) nemogoče doseči. Razočaranje je zato neizogibno. Obenem pa tvegate tudi izgorelost.
7. Defenzivnost
Za perfekcioniste sta pogosto značilni dve navidezno nezdružljivi lastnosti – že omenjena izrazita (samo)kritičnost in pretirana defenzivnost. Sami ste sicer zelo kritični, tako do sebe kot do drugih, vendar po drugi strani zelo težko sprejemate kritike. Vsako kritiko, naj bo še tako dobronamerna in konstruktivna, dojemate kot napad nase oziroma kot znak, da vam je pri zasledovanju popolnosti spodletelo. Posledično se odzovete zelo defenzivno, včasih pa celo napadalno, zato imate veliko težav z delom v skupini.
Preberite tudi: 7 dragocenih lekcij, povezanih s težkimi preizkušnjami