Drobni, na vodi plavajoฤi organizmi, ki ฤloveลกtvu zagotavljajo kar pribliลพno eno petino vsega kisika, so vse bolj ogroลพeni. Gre za organizme, imenovane kremenaste alge oziroma diatomeje. Razlog za njihovo ogroลพenost, s tem pa tudi ogroลพenost ljudi in drugih bitij, ki naseljujejo naลก planet, se skriva v zakisanosti oceanov. Na resnost teลพave je opozorila nova ลกtudija, objavljena v reviji Nature.
Do konca naslednjega stoletja lahko ลกtevilo kremenastih alg upade za veฤ kot ฤetrtino
Zakisanost oceanov ovira dostop do kremena oziroma silicijevega dioksida โ snovi, ki je kljuฤna za to, da lahko kremenaste alge izgradijo svojo zaลกฤitno lupino. Zaradi pomanjkanja silicijevega dioksida so torej kremenaste alge precej bolj izpostavljene negativnim zunanjim vplivom, poslediฤno pa se poveฤa nevarnost za njihovo odmiranje. Po napovedih strokovnjakov bi lahko to privedlo do obฤutnega zmanjลกanja ลกtevila kremenastih alg. Do konca naslednjega stoletja, torej do leta 2200, se lahko njihovo ลกtevilo zmanjลกa celo za do 26 odstotkov.
Kremenaste alge so izjemno pomembne za odstranjevanje CO2
Ena od najpomembnejลกih skupin, ki sestavljajo plankton โ na povrลกini oceanov lebdeฤo zdruลพbo mikroorganizmov โ so prav kremenaste alge. Upadanje njihovega ลกtevila lahko tako vpliva tudi na ลกtevilne druge organizme. Poleg tega pa ima lahko to usoden vpliv na koliฤino ogljikovega dioksida v ozraฤju. Poleg gozdov so najpomembnejลกi odstranjevalci ogljikovega dioksida prav oceani, pri ฤemer imajo ลกe posebej pomembno vlogo prav kremenaste alge. Te enoceliฤne alge namreฤ sestavljajo kar pribliลพno 40 odstotkov oceanske ยปfotosintezne biomaseยซ. Kremenaste alge so torej zasluลพne za to, da se iz ozraฤja odstrani vse prej kot zanemarljiva koliฤina ogljikovega dioksida, ki se nato shrani v globinah oceana. Poslediฤno pa jim lahko pripiลกemo pomembne zasluge za to, da naลก planet ลกe vedno ยปdihaยซ โ kljub ekscesnim emisijam toplogrednih plinov, za katere je krivo ฤloveลกtvo. Vendar se zdi toฤka popolnega kolapsa sistema vse bolj neizogibna. Med drugim tudi zato, ker koliฤina ogljikovega dioksida presega kapacitete oceanov.
Zdelo se je, da jih zakisanost oceanov ne ogroลพa, toda to ne drลพi zares
Zakisanost oceanov je tesno povezana s ฤezmernimi ogljikovimi izpusti. Ogljikov dioksid, ki ga ยปabsorbirajoยซ oceani, reagira z drugimi snovmi, pri ฤemer nastajajo vodikovi ioni. Pri tem se pH vode zniลพuje, kar pomeni, da postaja voda vse bolj ยปkislaยซ. Ena od posledic je zmanjลกevanje koliฤine karbonatov, kar oteลพi tvorbo kalcijevega karbonata โ izjemno pomembne molekule za ลกtevilne morske organizme, saj gre za molekule, ki so nujne za tvorbo njihove lupine. ฤe se koliฤina karbonatov zmanjลกuje, zaฤnejo molekule kalcijevega karbonata razpadati. Mikroorganizmi pa poslediฤno izgubljajo svojo zaลกฤitno lupino. Kremenaste alge oziroma diatomeje nimajo tovrstnih teลพav.
Za tvorbo lupine namreฤ ne uporabljajo kalcijevega karbonata, ampak silicijev dioksid. Tako se je domnevalo, da gre za organizme, ki jim zakisanost oceanov ne more pretirano ลกkoditi โ oziroma da lahko preseลพek ogljikovega dioksida kremenastim algam celo koristi. Vendar so raziskovalci zdaj ugotovili, da to ne drลพi. Zakisanost oceanov lahko namreฤ omeji tudi dostop do silicijevega dioksida. Razpadanje molekul je tu poฤasnejลกe. Glavna teลพava je predvsem to, da molekule ne morejo veฤ ostati na vodni povrลกini, poslediฤno pa jih kremenaste alge ne doseลพejo. Za fotosintezo je seveda nujna sonฤna svetloba, zato morajo kremenaste alge ostati na vodni povrลกini. Raziskovalci so se do ugotovitev o nevarnostih, ki pretijo (tudi) kremenastim algam, dokopali s pomoฤjo t. i. mezokozmosa โ velikega eksperimentalnega sistema, ki omogoฤa preuฤevanje naravnega okolja pod nadzorovanimi pogoji. Preizkusili so razliฤne scenarije, povezane z globalnim segrevanjem, in sicer s pomoฤjo uporabe razliฤnih koliฤin ogljikovega dioksida.