DomovEkologija & OkoljeZakisanost oceanov nam krade kisik

Zakisanost oceanov nam krade kisik

Drobni, na vodi plavajoฤi organizmi, ki ฤloveลกtvu zagotavljajo kar pribliลพno eno petino vsega kisika, so vse bolj ogroลพeni. Gre za organizme, imenovane kremenaste alge oziroma diatomeje. Razlog za njihovo ogroลพenost, s tem pa tudi ogroลพenost ljudi in drugih bitij, ki naseljujejo naลก planet, se skriva v zakisanosti oceanov. Na resnost teลพave je opozorila nova ลกtudija, objavljena v reviji Nature.

Do konca naslednjega stoletja lahko ลกtevilo kremenastih alg upade za veฤ kot ฤetrtino

Zakisanost oceanov ovira dostop do kremena oziroma silicijevega dioksida โ€“ snovi, ki je kljuฤna za to, da lahko kremenaste alge izgradijo svojo zaลกฤitno lupino. Zaradi pomanjkanja silicijevega dioksida so torej kremenaste alge precej bolj izpostavljene negativnim zunanjim vplivom, poslediฤno pa se poveฤa nevarnost za njihovo odmiranje. Po napovedih strokovnjakov bi lahko to privedlo do obฤutnega zmanjลกanja ลกtevila kremenastih alg. Do konca naslednjega stoletja, torej do leta 2200, se lahko njihovo ลกtevilo zmanjลกa celo za do 26 odstotkov.

Kremenaste alge so izjemno pomembne za odstranjevanje CO2

Ena od najpomembnejลกih skupin, ki sestavljajo plankton โ€“ na povrลกini oceanov lebdeฤo zdruลพbo mikroorganizmov โ€“ so prav kremenaste alge. Upadanje njihovega ลกtevila lahko tako vpliva tudi na ลกtevilne druge organizme. Poleg tega pa ima lahko to usoden vpliv na koliฤino ogljikovega dioksida v ozraฤju. Poleg gozdov so najpomembnejลกi odstranjevalci ogljikovega dioksida prav oceani, pri ฤemer imajo ลกe posebej pomembno vlogo prav kremenaste alge. Te enoceliฤne alge namreฤ sestavljajo kar pribliลพno 40 odstotkov oceanske ยปfotosintezne biomaseยซ. Kremenaste alge so torej zasluลพne za to, da se iz ozraฤja odstrani vse prej kot zanemarljiva koliฤina ogljikovega dioksida, ki se nato shrani v globinah oceana. Poslediฤno pa jim lahko pripiลกemo pomembne zasluge za to, da naลก planet ลกe vedno ยปdihaยซ โ€“ kljub ekscesnim emisijam toplogrednih plinov, za katere je krivo ฤloveลกtvo. Vendar se zdi toฤka popolnega kolapsa sistema vse bolj neizogibna. Med drugim tudi zato, ker koliฤina ogljikovega dioksida presega kapacitete oceanov.

Zdelo se je, da jih zakisanost oceanov ne ogroลพa, toda to ne drลพi zares

Zakisanost oceanov je tesno povezana s ฤezmernimi ogljikovimi izpusti. Ogljikov dioksid, ki ga ยปabsorbirajoยซ oceani, reagira z drugimi snovmi, pri ฤemer nastajajo vodikovi ioni. Pri tem se pH vode zniลพuje, kar pomeni, da postaja voda vse bolj ยปkislaยซ. Ena od posledic je zmanjลกevanje koliฤine karbonatov, kar oteลพi tvorbo kalcijevega karbonata โ€“ izjemno pomembne molekule za ลกtevilne morske organizme, saj gre za molekule, ki so nujne za tvorbo njihove lupine. ฤŒe se koliฤina karbonatov zmanjลกuje, zaฤnejo molekule kalcijevega karbonata razpadati. Mikroorganizmi pa poslediฤno izgubljajo svojo zaลกฤitno lupino. Kremenaste alge oziroma diatomeje nimajo tovrstnih teลพav.

Za tvorbo lupine namreฤ ne uporabljajo kalcijevega karbonata, ampak silicijev dioksid. Tako se je domnevalo, da gre za organizme, ki jim zakisanost oceanov ne more pretirano ลกkoditi โ€“ oziroma da lahko preseลพek ogljikovega dioksida kremenastim algam celo koristi. Vendar so raziskovalci zdaj ugotovili, da to ne drลพi. Zakisanost oceanov lahko namreฤ omeji tudi dostop do silicijevega dioksida. Razpadanje molekul je tu poฤasnejลกe. Glavna teลพava je predvsem to, da molekule ne morejo veฤ ostati na vodni povrลกini, poslediฤno pa jih kremenaste alge ne doseลพejo. Za fotosintezo je seveda nujna sonฤna svetloba, zato morajo kremenaste alge ostati na vodni povrลกini. Raziskovalci so se do ugotovitev o nevarnostih, ki pretijo (tudi) kremenastim algam, dokopali s pomoฤjo t. i. mezokozmosa โ€“ velikega eksperimentalnega sistema, ki omogoฤa preuฤevanje naravnega okolja pod nadzorovanimi pogoji. Preizkusili so razliฤne scenarije, povezane z globalnim segrevanjem, in sicer s pomoฤjo uporabe razliฤnih koliฤin ogljikovega dioksida.

Karmen Jordan
Karmen Jordan
Karmen Jordan je naลกa dolgoletna sodelavka, novinarka, literarna komparativistka, slovenistka in kritiฤarka/recezentka. Je veganska in avtorica ลกtevilnih ฤlankov in receptov. Njena podroฤja so zdrav ลพivljenjski slog ter nasveti za zdravje.

NAJNOVEJล E