Prijava
Človeško zobovje se razvija nadpovprečno dolgo – tudi v primerjavi z razvojem zobovja pri drugih primatih. Kot je znano, začnejo modrostni zobje oziroma kočniki izraščati šele okoli 18. leta, pri nekaterih ljudeh pa se ta proces začne še malce pozneje.
Ste se že kdaj vprašali, zakaj potrebujejo modrostni zobje toliko časa, da izrastejo? Študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v reviji Science Advances, ponuja eno od najbolj smiselnih razlag tega fenomena …
Zakasnjeno izraščanje zob povezano s počasnim karniofacialnim razvojem
Časovni razmik med rastjo drugih zob in izraščanjem modrostnih zob je nadpovprečno dolg, poleg tega pa je izraščanje »osmic« pogosto nadpovprečno boleče. V ustih jih nemalokrat pričaka precej omejen prostor, zato modrostni zobje pogosto izrastejo pod zelo nenavadnimi koti, s čimer lahko ogrozijo sosednje zobe. Tako je velikokrat potrebno puljenje zob.
Šimpanzi so primati, ki se v tem pogledu najbolj približajo ljudem. Njihovo zobovje se namreč običajno dopolni okoli 12. leta starosti. Raziskovalca, ki sta se podpisala pod uvodoma omenjeno študijo, menita, da sta našla razlago za nenavadno počasno rast človeških zob. Izsledki njune raziskave dokazujejo, da je fenomen povezan z biomehaničnimi omejitvami med t. i. kraniofacialnim razvojem, torej razvojem lobanje in obraza. Zamik pri razvoju modrostnih zob je tako povezan z relativno počasnim kraniofacialnim razvojem pri človeku. Modrostni zobje začnejo izraščati šele takrat, ko je zanje vsaj teoretično na voljo dovolj prostora. Kot omenjeno, pa razpoložljivi prostor pogosto ni optimalen, zato lahko izraščanje zadnjih kočnikov privede do t. i. tesnega stanja zob.
Pred izraščanjem modrostnih zob je potrebna okrepitev čeljustnih mišic
Zakasnjeno izraščanje modrostnih zob pri ljudeh je neposredno povezano s počasnim razvojem čeljusti. Poleg tega pa je človeški obraz nadpovprečno kratek. Modrostni zobje tako čakajo na čim bolj optimalen trenutek, čas čakanja pa je lahko pri nekaterih ljudeh še posebej dolg. Izraščanje modrostnih zob je tako pogojeno tudi s povsem individualnimi dejavniki. Odvisno je predvsem od velikosti oziroma od hitrosti razvoja naše čeljusti in do razvitosti naših žvečilnih mišic, ki premikajo spodnjo čeljust. Če bi začeli modrostni zobje izraščati prezgodaj, bi jih pričakal sistem, ki še ne bi bil pripravljen nanje. Poskus uporabe prezgodaj izraslih modrostnih zob pri žvečenju bi najverjetneje privedel do poškodbe čeljustnega sklepa.
Raziskovalca primerjala modele razvoja čeljusti in lobanje pri različnih primatih
Čeprav je razvoj zobovja pri drugih primatih hitrejši, je bil podoben princip odkrit tudi pri drugih vrstah. Raziskovalca sta ustvarila tridimenzionalne modele razvoja lobanje in žvečilnih mišic pri nekaj več kot dvajsetih skupinah primatov, vključno z gorilami in lemurji. Te modele sta nato primerjala s podatki o hitrosti razvoja čeljusti. V tem kontekstu postane zakasnjen razvoj modrostnih zob pri ljudeh precej bolj logičen.
Koristne ugotovitve, ki lahko pripomorejo k boljši dentalni oskrbi
Ugotovitve raziskovalcev so zelo dragocene tako za teoretični kot za praktični vidik dentalne medicine. Natančna preučitev ustvarjenih modelov bi lahko pripomogla k boljšemu razumevanju specifik izraščanja modrostnih zob, kar bi omogočilo razvoj metod za preprečevanje bolečin, ki so pogoste spremljevalke zadnjega dejanja razvoja našega zobovja.
Hitra pomoč pri bolečinah, povezanih z rastjo modrostnih zob
Hujše bolečine, ki se pojavijo med izraščanjem modrostnih zob, zahtevajo posvet z zobozdravnikom, ki bo predlagal najustreznejše ukrepe. Če bo diagnosticirano tesno stanje zobovja, boste najverjetneje napoteni k oralnemu kirurgu, ki bo poskrbel za varno puljenje. V primeru manj intenzivne bolečine pa si lahko pomagate tudi z nekaterimi naravnimi pripravki, na primer s slano vodo, meto, oljem klinčkov, česnom, oljem origana ali z aloe vero.
Preberite tudi: Zobobol po sladoledu? Za težavo obstaja znanstvena razlaga …
