Maroški Marakeš od danes gosti 22. srečanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Cilj desetdnevne podnebne konference je zagnati konkretno delo na podlagi pariškega sporazuma, ki je bil dosežen decembra lani in je v veljavo uradno vstopil prejšnji teden.
Zmanjševanje emisij
Eden izmed poglavitnih ciljev sprejetega sporazuma je zmanjševanje emisij, zato naj bi se v Marakešu države dogovorile za potrebne ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjševanju emisij še pred letom 2020. Nekdanja mehiška zunanja ministrica, ki je odgovorna oseba v Združenih narodih za podnebne spremembe, Patricia Espinoza, pravi, da je konferenca v Marakešu ključnega pomena za iskanje operativnih rešitev za uresničitev zavez Pariškega sporazuma: » Pariški sporazum je začrtal jasno pot in cilje, vendar se mora na poti do njih rešiti še mnogo podrobnosti o tem, kako se premakni naprej do njega.«
Espinoza je tako v imenu ZN povabila vse države k delovanju v skupnem duhu, ki je pripomogel tudi k velikemu uspehu pri reševanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v zadnjih letih. Države bodo po njenih besed s sodelovanjem na tej podnebni konferenci bolje razumele, kako lahko same pripomorejo na poti do uresničitve skupnih zavez iz Pariškega sporazuma. Espinoza je prepričana, da bo sporazum pomembno vplival na življenja ljudi po vsem svetu: » Sprejeti bodo morali odločitve, ki bodo imele vpliv tako na njihovo obnašanje v vlogi potrošnikov kot na njihov način življenja. Morda se bodo, na primer, manj vozili. Morda pa se bodo odločili kupovati le izdelke, ki so izdelani na okolju prijazen način.«
Sankcij za kršitelje ni
Največja težava sporazuma je sicer ta, da čeprav je sporazum pravno zavezujoč, sankcij za države, ki ga ne bi upoštevale, ni, zato se po besedah Espinozove računa na sodelovanje državljanov, podjetij, organizacij. Vse več ljudi se namreč zaveda groženj podnebnih sprememb, ker pa so vlade držav odgovorne ljudstvu, upanje ostaja.
Pred kratkim je tudi v Sloveniji Ministrstvo za okolje in prostor predstavilo osnutek nacionalnega strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je trenutno v javni razpravi. Napovedi za Slovenijo so, da lahko do leta 2050 pričakujemo pogostejša sušna obdobja in poplave. Temperature pa se bodo do leta 2050, glede na obdobje med 1960 in 1990, pozimi in poleti zvišale od 1 do 2,5 stopinje, v jesenskih mesecih od ene do dveh stopinj Celzija, spomladi pa od 0,5 do 1,5 stopinj Celzija.