Vrtoglavica oziroma vertigo je težava, ki je običajno povezana z nepravilnim delovanjem našega sistema za ravnotežje. Ljudje, ki jih muči vrtoglavica, tako težavo običajno doživljajo kot občutek gibanja okolice – ali kot občutek, da se vrtijo sami. Pri vrtoglavici gre pogosto za simptom določenih zdravstvenih težav, predvsem tistih, ki so povezane z notranjim ušesom – strukturo, ki je odgovorna za ravnotežje. Občutek vrtenja, ki ga lahko spremljajo tudi simptomi, kot sta slabost in povečano znojenje, se zato praviloma pojavi ob spremembi položaja glave.
Vrtoglavica in težave z (notranjim) ušesom
Ena izmed možnih oblik vrtoglavice je benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica, ki je posledica kopičenja drobnih kalcijevih delcev v notranjem ušesu. Ni povsem jasno, zakaj se razvije ta oblika vrtoglavice, vendar se zdi, da je težava še posebej razširjena med starejšo populacijo.
Med možne težave, povezane z notranjim ušesom, katerih simptom je vrtoglavica, sodi tudi Menierova bolezen. Ta naj bi se razvila zaradi čezmernega kopičenja tekočine in spremembe tlaka v ušesu. Poleg vrtoglavice se lahko pri Menierovi bolezni pojavi tudi tinitus.
V primeru vnetja notranjega ušesa, npr. zaradi virusa, govorimo o labirintitisu, zaradi katerega se lahko prav tako pojavi vrtoglavica, ki jo pogosto spremljajo tudi težave s sluhom. Sorodna težava je t. i. vestibularni nevronitis, vnetje vestibularnega živca, ki pa praviloma ne vpliva na sluh.
Omeniti pa je treba tudi kolesteatom – abnormalno razraščanje kožnega tkiva v srednjem ušesu, ki je običajno posledica ponavljajočih se vnetij oziroma okužb. Zaradi tega pojava lahko namreč pride do poškodbe slušnih koščic, posledično pa se poveča nevarnost za vrtoglavico.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na težave z vrtoglavico
Čeprav je vrtoglavica v večini primerov povezana z notranjim ušesom, pa so možni tudi nekateri drugi razlogi za to težavo. Tako se lahko težave z vrtoglavico razvijejo tudi kot posledica poškodbe vratu ali glave, kot simptom možganskega tumorja ali pa kot nezaželen stranski učinek uporabe določenih zdravil. Poleg tega vrtoglavica včasih spremlja migrenske glavobole.
Možnosti zdravljenja
Zdravljenje je seveda odvisno od specifik primarnega vzroka za vrtoglavico. Včasih lahko sicer težave izginejo tudi brez posebnega zdravljenja. Če se to ne zgodi, so vam na voljo različne možnosti. Ena izmed njih je na primer vestibularna rehabilitacijska terapija, ki pomaga pri okrepitvi vestibularnega sistema.
V pomoč so lahko tudi posebni repozicijski manevri oziroma prijemi, s katerimi poskuša zdravnik sprožiti izločanje kalcijevih depozitov.
Bolnikom z vrtoglavico pa se lahko predpišejo tudi določena zdravila. Če je za težavo kriva bakterijska okužba, lahko pomagajo antibiotiki. V tovrstnih primerih se včasih predpisujejo tudi steroidna protivnetna zdravila. Kadar je vrtoglavica posledica Menierove bolezni, pa pridejo v poštev diuretiki, s katerimi se poskuša zmanjšati tlak v ušesu.
Včasih pa je mogoče vrtoglavico odpraviti šele z operacijo – še posebej če so za ta simptom (posredno) krive resnejše zdravstvene težave, na primer hujše poškodbe ali možganski tumor.
Vrtoglavica in prva pomoč
V primeru resnejših težav z vrtoglavico je seveda smiseln čimprejšnji pregled pri zdravniku, saj bo mogoče na podlagi ustrezne diagnoze oziroma ugotavljanja konkretnega vzroka za težavo izbrati najboljšo metodo zdravljenja.
Med samim napadom oziroma takrat, ko se vas poloti vrtoglavica, se je sicer najbolje uleči, po možnosti v zatemnjenem in tihem prostoru, ter počakati, da napad mine. Če to ni mogoče, poskušajte vsaj sesti oziroma poiskati oporo, da se izognete padcu in potencialni poškodbi.
Da bi preprečili napade vrtoglavice, se poskušajte izogibati naglim premikom glave in telesa, pri čemer je seveda še posebej pomembno izogibanje tistim gibom, ki so v preteklosti že povzročili vrtoglavico. Zelo previdni morate biti na primer pri pobiranju predmetov s tal – namesto da se preprosto priklonite, raje počepnite.
Preberite tudi: Vrtoglavica? Preverite, kako si lahko pomagate sami!