Visoka občutljivost je zanimiva prirojena osebnostna lastnost, ki je ne štejemo med duševne motnje. Visoko občutljivi ljudje so izrazito empatični ter občutljivi tako na fizične kot nefizične motnje, kar se pri vsakemu posamezniku izraža drugače. Drugi jih pogosto označijo za mehke, občutljive, prestrašene in zadržane. Mnogi kritično obsojajo, da so visoko občutljivi ljudje pač preveč občutljivi, da se preveč obremenjujejo in pretiravajo, a vendarle za to niso krivi sami. To je namreč prirojena lastnost.

Visoko občutljivi ljudje

Izraz visoko občutljiva oseba prihaja iz angleškega izraza highly sensitive person – ali s kratico HSP. Uporablja se tudi izraz hipersenzibilnost (angleško – hypersensitivity). Izraz visoko občutljiva oseba se je uveljavil zaradi psihologinje dr. Elaine N. Aron, ki je to področje še posebej raziskala in izdala tudi knjigo “The highly sensitive person”. Po njenem mnenju je med ljudmi 15 – 20 odstotkov visoko občutljivih ljudi.

Visoko občutljivi ljudje imajo naslednje lastnosti:

  • so zelo empatični, trpljenje drugih se jih zelo dotakne;
  • neprestano in globoko razmišljajo;
  • ne prenašajo krivic;
  • hitro absorbirajo energijo drugih;
  • hitro se razjezijo in vznemirijo, čemur sledijo burne reakcije;
  • raje so sami kot v družbi ljudi;
  • težko prenašajo negotovost;
  • so natančni, organizirani in redoljubni;
  • pogosto jokajo;
  • so hitreje izrčpani;
  • imajo bogato notranje življenje;

Občutljivi so tudi na zunanje dražljaje – motijo jih glasni zvoki, hrup, močne luči in druga razsvetljava. Visoko občutljivi ljudje imajo nadpovprečno občutljiv živčni sistem, ki intenzivneje zaznava veliko več dražljajev, tako iz posameznikove notranjosti kot iz zunanjega okolja. Zaradi tega vidijo, slišijo, vohajo in čutijo več kot drugi, kar pa ni negativna lastnost. Visoko občutljivi ljudje namreč lahko globlje doživljajo umetnost, duhovnost in filozofijo. Vse izkušnje doživljajo intenzivno. Čustveni odzivi so močni in izraziti.

Velika sposobnost empatije

Visoko občutljivi ljudje so izredno empatični ljudje, kar pomeni, da intenzivneje čutijo in doživljajo bolečino in trpljenje drugih, kar jih hitro prizadane. Visoka empatija jim pomaga, da so bolje povezani z drugimi ljudmi in da so do njih tudi bolj razumevajoči, saj nanje gledajo z drugačnimi očmi. Empatija je namreč psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe in poistovetenje z drugo osebo. Prednost empatije je dober instinkt, sposobnost komunikacija in razumevanje drugih. Slabost empatije pa je, da povzroča izredno občutljivost, tako močno, da človek lahko čuti psihično in fizično bolečino ljudi okoli sebe, kar ga čustveno lahko precej izčrpa, to pa lahko privede do depresije.

Izčrpanost

Visoko občutljivi ljudje so lahko hitro izčrpani, saj jih vsa ta zaznavanja močno obremenjujejo. Veliko procesirajo notranje doživljanje in zunanje dražljaje. Neprestano razmišljajo in premlevajo. Bolečina drugih se jih močno dotakne, kar jim jemlje energijo. Težko delujejo, če se dogaja preveč stvari naenkrat, če je okolje hrupno, če sprejemajo veliko dražljajev ali če se dogajajo nenadne spremembe. Takrat se morajo umakniti in umiriti. Enako morajo storiti tudi po napornem dnevu. Visoka občutljivost ima tudi dobre, dragocene lastnosti. Visoko občutljivi ljudje so zelo natančni, hitro vidijo napake, spodobni so izjemne osredotočenosti. Morda novih stvari prav zaradi drugačnega dojemanja ne dojamejo takoj, a ko jih dojamejo, hitro presežejo druge.

Empatija

Kaj potrebujejo visoko občutljivi ljudje, da so srečni?

Miren tempo življenja

Visoko občutljivi ljudje informacije absorbirajo globlje, zato se morda gibljejo počasneje; potrebujejo malce več časa, da opravijo določene naloge ali sprejemajo odločitve. Ker so za stres še bolj občutljivi, je zanje bolje, da si izberejo mirnejši tempo, če le lahko.

Čas za počitek

Tako kot introvertirani ljudje, tudi visoko občutljivi ljudje pritiska ne prenašajo predolgo. Njihov zelo občutljiv sistem absorbira nešteto informacij in jih nato še zelo dolgo procesira. Kot rezultat tega se hitro počutijo izčrpane in preobremenjene. Vzeti si morajo čas zase; za tišino in počitek, da se umirijo.

Jok je dovoljen

Visoko občutljivi ljudje pogosto jočejo. Ne morejo si pomagati, morajo izraziti svoje občutke; solze običajno kar same silijo ven. Svojih čustev ne skrivajo; pokažejo tudi jezo in veselje. Izražanje čustev je normalno in za njih celo nujno potrebno.

Čas, da se navadijo na spremembe

Spremembe so izziv za vsakogar, le da so za visoko občutljive ljudi še posebej obremenjujoče, zato potrebujejo malce več časa, da se nanje navadijo.

Tesna razmerja

Visoko občutljivi ljudje hrepenijo po globokih odnosih z drugimi. Pravzaprav jih površinski odnosi dolgočasijo. V odnosih se radi potrudijo za globoke pogovore in intimo. Visoko občutljivi ljudje dobro premislijo, koga spustijo v svoje življenje.

Zadostna količina spanca

Pomanjkanje spanca vodi v slabo voljo, slabo počutje in neproduktivnost. Na visoko občutljive ljudi pa pomanjkanje spanca vpliva še huje. Spanec potrebujejo za normalno delovanje, da sprocesirajo vsa čustva in umirijo um.

Veliko zdravih obrokov in izogibanje kavi in alkoholu

Visoko občutljivi ljudje so – tako kot vsi, tečni, če so lačni. To vpliva na njihovo voljo in osredotočenost. Prav tako so lahko bolj dovzetni za vpliv alkohola in kave, zato morajo biti pri vnosu tovrstnih tekočin previdni.

Ustvarjanje

Veliko visoko občutljivih ljudi čuti, da morajo svoja opažanja spremeniti v umetnost, poezijo, glasbo ali karkoli podobnega. Občutljivost je lahko obremenjujoča, zato jo nekateri sproščajo preko ustvarjalnosti.

Iskanje pomena

Zdi se, da nekateri ljudje živijo v življenju brez usmeritve ali namena. Za visoko občutljive ljudi je to nepredstavljivo. Namesto tega globoko razmišljajo o velikih stvareh v življenju. Kdo so, zakaj so tukaj in s kakšnim namenom so na tem planetu? Ne glede na to, česa se lotijo, visoko občutljivi ljudje iščejo pomen v vsem.

Visoko občutljivi ljudje morajo biti obkroženi z ljudmi, ki jih razumejo, prija pa jim tudi narava.

Preberite tudi: Japonski učitelj solz: »Jokajte vsaj enkrat tedensko, da vam stres ne bo prišel do živega!«