Prijava
Pogled iz zraka daje vtis, kot da sredi puščave nastajajo zeleni žitni krogi. Pa vendar tokrat niso na delu neznani leteči predmeti, ampak senegalski kmetje, ki so že na dobri poti, da zgradijo svoj veliki puščavski zeleni zid.
Če bi leteli nad mestom Boki Diawe v severovzhodnem Senegalu, bi vašo pozornost zagotovo pritegnil pogled na novo posejane rastline v skrbno načrtovanih krožnih vrtovih, ki izgledajo kot zelena očesa sredi puščave.
Veliki zeleni zid
Vrtovi, lokalno znani kot tolou keur, so najnovejša inkarnacija projekta Veliki zeleni zid (projekt Green Wall). Zasnoval jih je Aly Ndiaye, senegalski kmetijski inženir, ki ni mogel zapustiti Senegala, ko so bile meje zaprte.
Pobuda, ki jo je leta 2007 sprožila Afriška unija ob podpori Evropske unije, Svetovne banke in Združenih narodov, je bila prvotno namenjena preprečevanju dezertifikacije z zadušitvijo Sahare, ko se je le-ta vztrajno premikala proti jugu.
Načrt je bil zasaditev velikega pasu dreves, Širine 16 kilometrov in dolžine 7000 kilometrov po celotni regiji Sahel, od Senegala do Džibutija.
Program je z leti naletel na številne ovire, vključno s težavami pri sajenju dreves v izsušenih savanah in pomanjkanjem financiranja. Po ocenah ZN, ki jih navaja Reuters, jim je v vseh letih delovanja programa uspelo zasaditi le 4 % od obljubljenih 100 milijonov hektarjev dreves, dokončanje do leta 2030, kot je bilo predvideno, pa bi stalo do 43 milijard dolarjev.
Krožni vrtovi predstavljajo nov, bolj lokaliziran pristop k projektu Green Wall.
Krožne zasaditve za zaustavitev puščave
V teh krožnih vrtovih lahko najdemo rastline in drevesa, odporna na vroče in suho podnebje, kot sta papaja in mango, ena od notranjih krožnih prog vrst pa je posvečena tudi zdravilnim rastlinam.
Verjetno se sprašujete, zakaj so vrtovi narejeni v obliki kroga? Razlog za okrogle gredice je, da le-te omogočajo, da korenine rastejo navznoter. Tako izkoristijo več vode in koristnih bakterij ter izboljšajo zadrževanje vode in kompostiranje.
Po navedbah senegalske agencije za pogozdovanje so vrtovi ‘Tolou Keur’, ki so bili očitno deloma tudi odgovor na pandemijo COVID-19 in jih je danes približno dva ducata, dobro uspevali od začetka projekta. Ko je moral Senegal zapreti svoje meje zaradi koronavirusa, so morale vasi postati bolj samooskrbne, saj so bile mnoge odvisne od tuje hrane. Tako se je rodil ta projekt.
Organizatorji upajo, da bodo v okviru projekta lahko zgradili na stotine takšnih vrtov, ki bodo povečali prehransko varnost, zmanjšali regionalno dezertifikacijo in zaposlovali več tisoč delavcev.
