Prijava
Najverjetneje ste že slišali, da so letala opremljena s t. i. črnimi skrinjicami. Prav črne skrinjice so prispevale k temu, da so postali leti postopoma vse varnejši. Gre namreč za posebne naprave, ki beležijo vse ključne informacije, povezane z letom. Pri tem se podatki zapisujejo na težko uničljive medije. V primeru letalske nesreče je mogoče s pomočjo črne skrinjice ugotoviti, kaj natančno je šlo narobe, in poskrbeti za ustrezne ukrepe, ki zmanjšajo verjetnost za ponovitev scenarija. Prav črne skrinjice, ki se uporabljajo na letalih, so navdihnile zanimiv projekt, povezan z okoljsko problematiko. V pripravi je namreč posebna črna skrinjica, namenjena shranjevanju podatkov o korakih, ki so vodili do ekološke katastrofe večjih razsežnosti, ki se zdi skorajda neizogibna. Morebitni preživeli – ali pa novi prebivalci planeta – bodo imeli tako na voljo vse potrebne informacije o napakah, ki si jih ne smejo več privoščiti. Če bodo seveda sploh dobili »drugo priložnost« …
Do podatkov, ki se bodo zbirali, bo mogoče dostopati v realnem času
Podatki, ki jih bo beležila »podnebna črna skrinjica«, ne bodo dostopni samo tistim, ki bodo preživeli napovedujočo se ekološko katastrofo, ampak tudi vsem nam – oziroma vsem z internetno povezavo. Dokler se torej ne zgodi tisto, česar se osebe, ki so se domislile podnebne črne skrinjice, bojijo, bomo lahko prosto dostopali do vseh informacij. Tako obstaja tudi možnost, da črna skrinjica prispeva k zasuku poteka dogodkov oziroma k temu, da človeštvo sprevidi, v katero smer kažejo vsi podatki, preden naš planet dokončno strmoglavi.
»Podnebna črna skrinjica« bo v resnici zabojnik, poln računalnikov, diskov in baterij
Kljub poimenovanju klasične črne skrinjice v resnici niso črne. Običajno so izdelane v nekoliko živahnejših barvah, saj jih je tako precej lažje opaziti. To bo upoštevano tudi pri izdelavi podnebne črne skrinjice, ki torej prav tako ne bo črne barve. Medije za zapisovanje podatkov v notranjosti bodo ščitile 7,5 centimetra debele stene, streha pa bo izdelana iz črnih solarnih panelov. Naprave v notranjosti bodo lahko tako vsaj teoretično še nekaj desetletij delovale brez neposrednega zunanjega vira napajanja. »Skrinjica« bo seveda precej večja od črnih skrinjic, ki se uporabljajo na letalu. Tako bo šlo bolj za skrinjo oziroma nekakšen zabojnik, ki bo meril 10 m x 4 m x 3 m. V notranjosti bodo nameščeni računalniki, diski za shranjevanje podatkov in baterije. Sistem bo nalagal in shranjeval sproti nastajajoče znanstvene študije in medijske objave. Še posebej pomembni bodo podatki o količini ogljikovega dioksida v ozračju, o dnevnih temperaturah, zakisanosti oceanov in izumiranju vrst.
Za postavitev je bila izbrana lokacija v vzhodni Tasmaniji
Izbira lokacije za postavitev podnebne črne skrinjice ni bila preprosta, saj je bilo treba upoštevati najrazličnejše dejavnike. Poiskati je bilo treba kraj z dovolj sončne svetlobe tudi v zimskih mesecih, z nadmorsko višino, ki je naraščajoča gladina oceanov vsaj glede na predvidevanja ne bo dosegla tako hitro, kraj brez nevarnosti za vulkanske izbruhe itn. Na koncu je bila izbrana lokacija v vzhodnem delu Tasmanije.
Projekt najverjetneje umetniška intervencija z zelo resnim sporočilom
Izdelava podnebne črne skrinjice naj bi se začela še letos. Sama ideja je sicer zelo posrečena, vendar težko odmislimo precej očitne težave. Ena največjih je seveda povezana z dostopnostjo podatkov. Težko si je namreč predstavljati, da bodo imeli tisti, ki bodo preživeli morebitno ekološko katastrofo, na voljo ustrezno opremo, ki bi omogočila dostop do zbranih podatkov. Tako se zdi, da bo šlo pri napovedanem projektu v resnici za nekakšno umetniško instalacijo, ki bo na izviren način opozarjala na tisto, pred čimer si številni ljudje še vedno vztrajno zatiskajo oči.
