Prijava
Crohnova bolezen spada med t. i. vnetne črevesne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki lahko privede do kroničnega vnetja črevesja, pri čemer je še posebej obremenjeno tanko črevo. Pri ljudeh s to diagnozo so lahko zelo problematične že navidezno nedolžne poškodbe črevesne sluznice oziroma drobne razjedice. Ker je proces celjenja otežen, se pojavijo simptomi, kot so diareja, hude trebušne bolečine in celo krvavitve.
Znanstveniki so se pred nedavnim dokopali do novega odkritja, povezanega s Crohnovo boleznijo. Odkrili so namreč glivo kvasovko, ki lahko osebam s to boleznijo povzroča nemalo težav. Gre sicer za glivo, ki je prisotna v številnih živilih. Za večino ljudi ni posebej problematična, pri osebah s Crohnovo boleznijo pa lahko okrepi vnetni odziv in dodatno upočasni proces celjenja črevesnih ranic.
Gliva kvasovka izkoristi občutljivost črevesne sluznice oseb s Crohnovo boleznijo
Študija, ki je rezultat sodelovanja med dvema ameriškima zdravstveno-izobraževalnima ustanovama, je bila objavljena v akademski reviji Science. Omenjena gliva se imenuje Debaryomyces hansenii, še posebej pogosto pa se pojavlja v živilih, kot so sir, klobase in druge vrste procesiranih mesnih izdelkov ter v določenih fermentiranih živilih. Poleg tega pa je gliva nemalokrat prisotna tudi v določenih pijačah, predvsem v vinu in v pivu.
Kot omenjeno, gre za organizem, ki praviloma ni škodljiv za zdrave ljudi. Težava nastane predvsem pri osebah s Crohnovo boleznijo. Gliva namreč izkoristi občutljivost njihove črevesne sluznice in tako preide v tkiva, medtem ko se pri zdravih ljudeh preprosto izloči skupaj z blatom. Pri ljudeh s Crohnovo boleznijo se gliva pogosto zažre v ranice, s čimer – kot vse kaže – preprečuje njihovo celjenje.
Prisotnost glive najbolj izrazita na območjih akutnega vnetja
Raziskovalci, ki so odkrili opisani vpliv glive Debaryomyces hansenii, so se do ugotovitev dokopali s pomočjo primerjave vzorcev črevesnih tkiv sedmih oseb s Crohnovo boleznijo in desetih zdravih oseb. Gliva je bila pri prvi skupini prisotna v vseh sedmih vzorcih, pri drugi skupini pa v enem samem vzorcu. Sledila je primerjava tkiv z vnetih in nevnetnih območij pri ljudeh s Crohnovo boleznijo. Ta primerjava je pokazala, da je gliva poseljevala izključno območja poškodbe in vnetja.
Raziskovalci obenem odkrili, da lahko pomaga določena protiglivična učinkovina
Znanstveniki se niso zadovoljilo zgolj z detektiranjem težave, ampak so poskušali ugotoviti tudi, ali morda obstaja rešitev zanjo. Kot možna rešitev se je pokazala uporaba protiglivične učinkovine, imenovane amfotericin B, ki naj bi poskrbela za odstranitev glivic z mesta vnetja in za pospešitev celjenja.
K težavam lahko pogosto prispevajo tudi antibiotiki
Ena od težav je lahko sicer tudi to, da zdravniki osebam s Crohnovo boleznijo pogosto predpisujejo antibiotike. Ti uničijo tudi koristne bakterije v črevesju, za katere je znano, da lahko med drugim prispevajo k hitrejši obnovi črevesne sluznice. Z uničevanjem koristnih bakterij pa se obenem sprosti prostor za glive, ki lahko naselijo območja črevesne sluznice, ki so jih pred tem naseljevale bakterije.
Učinkovina amfotericin B je lahko sicer zelo učinkovita pomoč pri zdravljenju razjedic pri ljudeh s Crohnovo boleznijo, vendar pa gre za učinkovino, ki mora biti injicirana v krvni obtok. Raziskovalci poskušajo zato zdaj najti boljšo rešitev oziroma učinkovito protiglivično zdravilo, primerno za oralno uporabo. Seveda pa je lahko za ljudi s Crohnovo boleznijo še posebej koristno izogibanje živilom, v katerih je mogoče najti glivo Debaryomyces hansenii.
