Prijava
Tisto, kar se je napovedovalo že kar nekaj časa, se je ta teden tudi zares zgodilo. Donald Trump je medijem sporočil svojo odločitev, ki je bila sicer pričakovana, a zato ni povzročila nič manj razburjenja. Govorimo seveda o tem, da so Združene države Amerike zdaj tudi uradno odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je leta 2015 podpisalo skoraj 200 držav. S podpisom so se države zavezale k ukrepom, ki naj bi zaustavili vse hitrejše naraščanje temperatur in s tem številne katastrofe, ki grozijo svetovnemu prebivalstvu.
ZDA zdaj na istem bregu s Sirijo in Nikaragvo
Odstop Združenih držav Amerike od omenjenega sporazuma je še posebej problematičen zaradi dejstva, da država zaseda drugo mesto na lestvici tistih, ki v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov. S Trumpovo odločitvijo se ZDA pridružujejo Siriji in Nikaragvi, edinima državama, ki nista bili med podpisnicami pariškega sporazuma. Ker je šlo pri sporazumu za povsem prostovoljno sodelovanje posameznih držav, Združenih držav Amerike zaradi odstopa ne čaka posebna kazen. Analitiki dogajanja menijo, da odstop ZDA prinaša dodatna tveganja, vendar pa naj bi bila enotnost večine sveta glede vprašanja onesnaženosti okolja razlog za upanje. Obenem pa je razveseljivo tudi dejstvo, da se cena okolju prijaznih virov energije počasi, a zanesljivo znižuje.
Italija, Francija in Nemčija že zavrnile kakršna koli dodatna pogajanja
V svoji izjavi je Donald Trump med drugim povedal, da so ZDA sicer pripravljene na pogajanja glede sprememb pri pariškem sporazumu, s čimer bi ta postal bolj pravičen zanje, ali pa na sodelovanje pri novem, drugačnem sporazumu. Vendar pa so Italija, Francija in Nemčija že podale skupno izjavo, v kateri izpostavljajo, da je sklenjeni sporazum nekaj, glede česar se po njihovem mnenju ni mogoče več pogajati.
Obama vidi potezo kot zavračanje prihodnosti
Glavni Trumpov razlog za odstop od sporazuma je bil ta, da dogovor škodi ZDA, medtem ko prinaša ugodnosti drugim državam, ki spadajo med največje krivke za onesnaženost. Govoril je tudi o tujih lobistih, ki želijo onesposobiti njihovo »prečudovito državo«. Ob tej priložnosti se je izjemoma oglasil tudi prejšnji ameriški predsednik Barack Obama. V izjavi je obžaloval dejstvo, da se s to potezo nova administracija pridružuje peščici držav, ki zavračajo prihodnost. Obenem pa je povedal tudi, da verjame, da bodo ameriške zvezne države, mesta in podjetja stopila skupaj in naredila še več za to, da ohranimo edini planet, ki ga imamo, tudi za prihodnje generacije. Pričakovano je izjavo podal tudi nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, ki ima Trumpovo potezo za nepremišljeno in nesprejemljivo.
Bodo temperature zaradi odstopa ZDA še dodatno narastle?
Negativni odzivi se v zadnjih urah zelo hitro množijo. Ostro nasprotovanje Trumpovi odločitvi je skupni imenovalec izjav številnih strokovnjakov, ki poudarjajo, da je globalno segrevanje realnost, pred katero si ne moremo enostavno zatisniti oči. Trumpova poteza naj bi predstavljala nevarnost, da od pariškega sporazuma odstopi še katera izmed vključenih držav. S tem ko so ZDA odstopile od sporazuma in se vrnile k običajnemu delovanju, naj bi se po mnenju strokovnjakov pojavila nevarnost, da se povprečna temperatura do leta 2100 dvigne za dodatne 0,3 °C. Posledica tega bodo po vsej verjetnosti vročinski valovi, naraščanje gladine morja, izguba različnih ekosistemov, med drugim tudi koralnih grebenov, in to, da bo milijone ljudi izgubilo svoje domove.
Trump postavil ZDA »na napačno stran zgodovine«?
Poleg razburjenih odzivov na Trumpovo odločitev pa se pojavljajo tudi mirnejše razlage vpliva, ki ga bo imel odstop Združenih držav Amerike od pariškega sporazuma na našo skupno prihodnost in prihodnost planeta. Tako so mnogi prepričani, da bo kljub tej oteževalni okoliščini še naprej potekal prehod proti menjavi fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Po mnenju analitikov naj bi z odstopom od sporazuma največ izgubile prav Združene države Amerike. Slišati je tudi izjave, da je Trump s svojo potezo postavil državo »na napačno stran zgodovine«. Trumpa so javno podprli predvsem nekateri republikanci, ki so poskušali potezo upravičiti tudi z znanim Trumpovim geslom, da je »Amerika prva«. Pričakovano je ameriškega predsednika podprla tudi skupina 22 republikanskih senatorjev, katere najbolj izpostavljen član je Mitch McConnell. Gre za skupino, ki je pred tem na Trumpa naslovila tudi pismo, v katerem so ga pozvali, naj sprejme odločitev glede odstopa. Pri tem pa je vsekakor zelo zgovorno dejstvo, da so omenjeni senatorji v preteklosti skupaj prejeli kar 10 milijonov dolarjev od podjetij, ki spadajo med najpomembnejše dobavitelje nafte, plina in premoga.
