Tek je eno najmočnejših zdravil, saj z njim pripomoremo k okrepitvi imunskega sistema, pomaga pri lažjem uravnavanju teže, poleg tega pa nam pomaga pri splošni kondiciji.

Približno 60% ljudi začno teči zaradi problema s težo, kar je tudi prav, saj je tek eno najboljših zdravil proti debelosti, saj pri teku pokurimo več kalorij, kot pri kardiovaskularnih vajah. Mnogi pravijo da tek pomaga tudi pri prezgodnjem staranju, saj preprečuje mišično in kostno izgubo. S tem, ko večino dneva presedimo naše kosti postajajo šibkejše, s tekom pa lahko okostje okrepimo.

Tek deluje tudi preventivno

Neverjetno je tudi dejstvo, da tek pomaga tudi pri preprečevanju bolezni, saj zmanjšuje možnost kapi ter raka na dojkah. Zato veliko zdravnikov svojim pacientom ˝predpisuje˝ tek, saj pomaga pri zgodnjih fazah osteoporoze, diabetisu ter hipertoniji. Zmanjšuje pa tudi možnost kapi, saj tek krepi srce in zmanjšuje krvni pritisk. Prav tako pa je tek dober za splošno kondicijo, saj s tekom pridobimo večje število limfocitov oz. belih krvnih celic, katere so potrebne pri premagovanju bolezni.

Študije kažejo pozitivne rezultate

V študiji, ki so jo naredili na Univerzi na Južni Floridi, so primerjali srčni utrip in metabolični odziv pri srednje intenzivni vadbi. Primerjali so hojo z naklonom in tek brez naklona pri istem naporu. Upoštevali so utrip srca in porabo kisika.  Dvajset netreniranih posameznikov je sodelovalo na testiranjih, ki so vključevala 30-minutno aktivnost. Ugotovili so, da je tekaški test povzročil višji utrip srca od hoje. Za isti napor je bilo potrebno znižati naklon pri hoji, ne pa hitrosti teka po ravnem. Zaključili so, da isti napor pri hoji in teku ne povzroča istega odziva pri srčno-žilnem in metaboličnem sistemu. Rezultati dokazujejo, da pri istem naporu tek povzroča boljše dražljaje na telo za izboljšanje telesne pripravljenosti in kalorične porabe.

Jutranja vadba tek

Poraba energije med tekom in hojo

Na Univerzi v Washingtonu na šoli za medicino so raziskovali, kakšen je fiziološki in subjektiven odziv med hojo in tekom po tekočem traku pri različnih hitrostih na aktivnih posameznikih. Pri raziskavi so preverjali največjo porabo kisika. Test je trajal vse do izčrpanosti, po pet minut pri vsaki od različnih hitrosti. Rezultati so pokazali, da je višji srčni utrip, hkrati pa sta poraba kisika in energije na določeno razdaljo večja pri hoji kot pri teku, če je le-ta hitrejša od 8,8 km/h. Subjektivna ocena posameznikov je bila, da je bil napor pri hoji večji od tistega pri teku. Raziskovalci so torej zaključili, da je poraba energije pri hoji večja (če je hitrost večja od 8 km/h), kot pri teku pri istih hitrostih.