Mučitelji živali bodo po novem strožje kaznovani. Med kazniva dejanja se zdaj šteje tudi organizacija živalskih borb.
Novela kazenskega zakonika, ki se uveljavlja, zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in njihovo trajno pohabitev. Kot kaznivo dejanje sta po novem opredeljeni tudi organizacija borb živali in njihova vzreja za borbe. Do sedaj sta bili opredeljeni le kot prekršek.
Kljub temu pa se zakon ne uveljavlja v obliki, kot so želeli predlagatelji. Predlagatelji so sprva zahtevali odvzem živali lastniku v primeru mučenja ter prepoved lastništva in stikov z njo. Predlagali so, da se kot kaznivo dejanje – poleg organizacije živalskih borb ter vzreje za borbe – opredelijo tudi spolna zloraba živali, zanemarjanje živali in načrtno parjenje za namen živalskih borb.
Kakšne so bile kazni doslej?
Mučitelje so do sedaj lahko doletele le nižje kazni. Za surovo ravnanje z živaljo sta bili predvideni denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. V primeru, da je storilec mučil več živali, žival trajno pohabil ali je mučena žival poginila, je lahko dobil do dve leti zapora. Prvotni zakonodajni predlog je predvideval pet let zapora za mučenje živali in do osmih let zapora za organizacijo živalskih borb.
Koliko znašajo nove kazni?
Z dopolnili, so omilili prvotni predlog zakona, saj so zvišali kazni za surovo ravnanje z živalmi in za njihovo trajno pohabitev, in sicer do enega oziroma treh let zapora. Kot novo kaznivo dejanje se po novem šteje organizacija živalskih borb, ki je bila do sedaj opredeljena le kot prekršek.
Več o pasjih borbah
V društvu Ustavimo pasje boje so postregli z informacijami, da se posamezniki v Sloveniji že več kot dve desetletji ukvarjajo z vzrejo in prodajo psov za namene pasjih borb. V Sloveniji je takih legel okrog dvajset, pse pa prodajajo po vsem svetu, ugotavljajo v društvu.
Prve zaporne kazni za mučitelje
Prvega mučitelja živali so slovenska sodišča poslala za zapahe (šele) leta 2011. Koprsko sodišče je odredilo mesec dni zapora za moškega, ki je kruto zanemarjal svojega psa. Pes je bil podhranjen in privezan na prekratki verigi. Telo je imel prekrito z zajedavci in gnojnimi ranami. Ker psa niso mogli rešiti, so ga morali uspavati.
Naslednji žalostni zgodbi smo bili priča kmalu zatem. Sodišče je moškemu, ki je sosedovega psa privezal za avto in ga do smrti vlekel po cesti, izreklo trimesečno zaporno kazen. Za pol leta pa je moral v zapor pomurski kmet, ki je do smrti izstradal 22 glav govedi.
Kaj pravi statistika?
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da so sodišča mučiteljem živali leta 2010 izrekla deset sodb, leta 2011 pa osem. V letu 2012 jih je bilo štirinajst, leta 2013 osemnajst, leta 2014 šest. V lanskem letu smo našteli 1311 prekrškov po zakonu o zaščiti živali, kar je šest odstotkov več kot predlani.