Šokantni rezultati raziskave: ribe raje jedo plastiko kot plankton

    Drobni delci plastike, ki končajo v oceanih, zavirajo rast rib, preprečujejo njihovo razmnoževanje, povzročajo spremembo obnašanja, naposled pa tudi smrt, kažejo zadnje raziskave. Znanstveniki so ugotovili, da nekatere mlade ribe plastičnih delcev sploh ne zaužijejo več po pomoti, saj jih imajo celo raje od hrane, ki je sicer zanje primerna in naravna. Posledično se v precej kratkem času izstradajo, še preden bi se začele razmnoževati.

    Plastika v morju

    Delci mikroplastike neuničljivi

    Mikroplastika je produkt sodobne industrije, gre za majhne delce oziroma polimere, ki tako ali drugače v veliki meri končajo v oceanih. Že leta je znano, da ti delci predstavljajo nevarnost za ribe, vendar so v študiji, ki je bila objavljena pretekli četrtek, ugotovili, da je situacija še mnogo bolj zaskrbljujoča in resna, morebitne posledice pa utegnejo biti katastrofalne. Drobni plastični delci, ki končajo v naravi, so tako rekoč neuničljivi. V oceane pridejo v obliki plastičnih vrečk ter take in drugačne embalaže, ki jo ljudje zavržemo, naposled pa zaradi neustreznih sistemov za odstranjevanje odpadkov in odplak konča v morjih.

    Zaskrbljujoča tudi plastika v kozmetiki

    Drobni plastični delci pa prihajajo še od nekod, uporabljajo se namreč tudi v mnogih kozmetičnih izdelkih, denimo v čistilnih sredstvih za kožo. Drobni delci trde plastike morda res pomagajo odstranjevati odmrlo kožo na človeškem obrazu, njihova pot do oceanov pa je še toliko bolj preprosta, saj jih z obraza preprosto speremo v odtok skupaj s čistilno kremo, v kateri se nahajajo.

    Vpliv teh materialov na okolje in organizme je težko izmerljiv, že v preteklosti so tako v ribah, kitih in delfinih kot tudi v pticah našli drobne delce plastike, ki jih živali seveda ne morejo prebaviti, kar pripelje do kopičenja teh uničujočih umetnih snovi v njihovem prebavnem traktu in posledično do smrti.

    Mladice so raje pojedle plastiko kot plankton

    Na primeru ostrižev so znanstveniki prvič nedvomno dokazali, kako katastrofalni so pravzaprav učinki umetnih materialov na ribe in njihove mladice. Ne samo, da preprečujejo rast in razvoj, vplivajo tudi na vedenje rib, kar je še en faktor, ki lahko ogrozi njihovo preživetje. Za ostriže, ki so jih znanstveniki opazovali, se je izkazalo, da imajo plastične delce celo raje od hrane, ki je zanje primerna in naravna. Njihove mladice, ki so imele na voljo tako hrano, ki je bila zanje primerna, kot drobne delce umetnih materialov, so posegale izključno po slednjih, plankton pa so popolnoma ignorirale. Znanstveniki so prišli do zaključka, da je pri ribah, ki se izležejo v okolje, kjer je v vodi veliko plastičnih delcev manjših od 5 mm, mnogo manj izleženih jajčec, tiste ribe pa, ki se izležejo, ne dosežejo starosti, v kateri bi se lahko razmnoževale.

    Plastični delci krivi tudi za spremenjeno obnašanje rib

    Izsledki raziskave pa so še bolj zaskrbljujoči, saj je bilo ugotovljeno, da tovrstna prehrana vpliva tudi na naravno obnašanje rib, da prezrejo kemične signale, ki jih navadno opozarjajo na približajočo se nevarnost oziroma na prisotnost plenilcev. Delcev, o katerih pišemo, je v svetovnih oceanih v izobilju, toliko večje koncentracije se nahajajo v plitvejših obalnih območjih, kamor se stekajo kanalizacijski sistemi in pa v bližini odlagališč odpadkov.

    “To je prvič, da je opazovana žival raje izbrala plastične delce kot hrano, ki jo sicer potrebuje in je zanjo naravna in vsekakor je to razlog za veliko zaskrbljenost,” je povedal Peter Eklöv, eden izmed soavtorjev študije. “Mladice, ki so bile izpostavljene mikroplastiki se niso razvijale pravilno, spremenile so svoje vedenje, pa tudi precej manj so bile aktivne kot tiste ribe, ki so se razvijale v vodi, kjer takšnih delcev ni bilo,” je še dodal.

    Kdaj ste nazadnje kaj dobili v papirnati vrečki?

    Okoljski aktivisti so že pozvali k zmanjšanju odmetavanja odpadkov v reke in morja ter k ukinitvi tiste kozmetike, v kateri se nahajajo nevarni delci. Vprašanje je, če je sploh še čas, da nastalo škodo popravimo. Tudi v naših trgovinah je skoraj vse, kar kupimo, zavito v plastično embalažo, ki jo takoj, ko izdelek uporabimo, zavržemo. Tudi sadje in zelenjavo domov nosimo v plastičnih vrečkah, ki niso razgradljive, ralog seveda tiči v njihovi ceni: papir in bio razgradljiva embalaža je dražja od navadnih plastičnih vrečk.

    Denar je sveta vladar, pravi stari pregovor, vendar ni jasno, kakšnemu svetu bo sploh še lahko vladal, če bomo ljudje še naprej ravnali tako, kot smo doslej. Živalske in rastlinske vrste izumirajo, nas pa je vsako leto več. Ekosistem v morjih in oceanih je neločljivo povezan s kopenskim ekosistemom, tako da bomo posledice morebitnega izumrtja rib še kako čutili tudi vsi, ki živimo na kopnem.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte