Okoljski kriminal četrti v vrsti najbolj dobičkonosnih

Vrednost industrije črnega trga, kamor uvrščamo tako nezakonit lov in tihotapljenje slonovine in nosorogovih rogov kot tudi nezakonito sečnjo in odlaganje strupenih odpadkov, je od leta 2014 poskočila za grozovitih 26 %.

Okoljski kriminal je postal po oceni Interpola četrti v vrsti najbolj dobičkonosnih, prva tri mesta še vedno zasedajo trgovina z drogami in ljudmi, ponarejanje in nezakonita trgovina z orožjem.

Okoljski kriminal

Preveč ohlapni zakoni

Prizadevanje, da bi zajezili globalni val okoljskega kriminala, je spodkopano z ohlapnimi zakoni, ki onemogočajo ustrezen pregon in kaznovanje. Vpliv tako imenovanega okoljskega kriminala na svet je uničujoč, več kot četrtina slonov na vsem svetu je bila ubitih zaradi njihovih oklov, nosorogi in gorile izumirajo, v okolje pa se odlaga zastrašujoča količina toksičnih odpadkov.

ZN pozivajo k sprejetju novih zakonov

Poročilo združenih narodov poziva k sprejetju novih zakonov, ki bi omogočili ustrezen pregon in sankcije tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Generalni sekretar Interpola Jürgen Stock je dejal: “Okoljski kriminal narašča z alarmantno hitrostjo. Kompleksnost tovrstnega kriminala zahteva sodelovanje vseh. Pozabiti moramo na meje in stopiti skupaj.”

Pod besedno zvezo “okoljski kriminal” sicer uvrščamo vse nezakonite dejavnosti, ki škodijo okolju ali imajo škodo okolju za posledico, pa tudi nezakonito trgovino, lov in krajo naravnih virov.

Okoljski kriminal

Na obzorju uničenje ekosistemov in propad vsega živega

Mednarodne agencije trenutno porabijo samo 20 – 30 milijonov dolarjev letno za preprečevanje okoljskega kriminala, kar je pravzaprav precej majhen znesek. V Tanzaniji denimo je tržna cena nezakonito uplenjenih slonov (ubijejo jih kar 3000 letno) približno petkrat višja od zneska, ki ga država nameni za varstvo vse prostoživečih živali, vključno s sloni.

Vsi ti podatki so izjemno zaskrbljujoči, vendar očitno ne dovolj, saj se naše vlade ukvarjajo z zanje bolj perečimi problemi, na primer s tem, kaj je kdo komu rekel in kdo bo naslednji zasedel ministrski stolček ali bil izvoljen. Divji lov in krčenje gozdov imata že zdaj velike posledice, ki pa se bodo z leti le še poglabljale. Uničenje ekosistemov lahko vodi v nasilje in nemire, pa tudi v nepovraten družbeni konflikt. Sčasoma Zemlji grozi propad vsega živega, tudi ljudem ne bo prizaneseno. Čas je, da se zazremo vase in se odločimo, kako naprej, če seveda za naš planet ni že prepozno.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.