Pripravite vrt na vroče in sušne mesece

    Kako pripraviti vrt na sušo in visoke temperature? Vremenska napoved za poletne mesece kaže, da v juliju in avgustu praktično ne bo padavin.

    Vrtnine ne morejo brez vode, ki pa je v času suše močno primanjkuje. Na zalivanje vrta s pitno vodo se ne moremo zanašati, saj ga zaradi varčevanja včasih prepovejo. Da bi zagotovili vodo za zalivanje, vam priporočamo, da zbirate deževnico. Plastične posode pustite pod streho in žlebovi ter počakajte, da se v deževnem vremenu napolnijo z deževnico. Za zemljo škodljivi mikroorganizmi se v posodi z deževnico posedejo na dno. Z deževnico nekaj centimetrov od dna posode torej ne zalivajte.

    Zalivanje vrta

    Kdaj in kako zalivati?

    Najprimernejši čas za zalivanje so zgodnje jutranje ali večerne ure. Pazite, da ne zmočite listov, saj so mokri listi zelo dovzetni za okužbe. V času suše so tla izjemno suha – ne hitite in jih zalijte večkrat. Priporočljivo je, da jih po vsakem zalivanju tudi nekoliko zrahljate z lopato, kar bo omogočilo vodi, da prodre v globino in se ne zadržuje samo na površju. Suša najhitreje prizadene mlada drevesa, zato jih, če jih imate na vrtu in vam primanjkuje vode, zalijte najprej. Takoj naslednja naj bo zelenjava, zadnje pa trajnice.

    Okrepite koreninski sistem rastlin

    Rastline z globljim koreninskim sistemom so odpornejše na sušo. Še preden se pojavijo visoke temperature, zalivajte rastline na vrtu manj pogosto, ampak bolj obilno. S tem jim boste pomagali razviti močan koreninski sistem. (Manj pogosto in obilno zalivanje naj ne velja za rastline s plitvimi koreninami, ki jih zalivajte enako kot prej.) Po zalivanju odgrnite zemljo z lopato in preverite, če je na globini, kjer so korenine, mokra.

    Humus in zastirke proti suši

    Proti suši se lahko borite tudi s humusom. Tla, bogata s humusom, imajo zadostno količino organske mase. To jim daje zračnost in sposobnost, da nase vežejo več vode. Nastanek humusa spodbujajo organska gnojila.

    Pred začetkom visokih temperatur lahko uporabite tudi zastirke, ki bodo obvarovale tla pred izsušitvijo. Uporabite lahko slamo ali ostanke pokošene trave (ne sme semeneti). Z njimi prekrijte dele gredic, ki so neporaščeni. Prekrivajte na debelino okrog osem centimetrov. Da bi se obvarovali pred nadležnimi polži, lahko v zastirki uporabite listje bezga, gozdno praprot ali belo gorjušico (posušeno).

    Rastline, odporne na sušo

    V času setve lahko razmislite o sejanju rastlin, ki jih suša ne prizadene oziroma so nanjo bolj odporne. Sadite paradižnik, blitvo, fižol in rabarbaro, od zelišč pa sivko, origano, timijan in rožmarin. Skrbite za zdravje vrtnin in okrasnih rastlin na vašem vrtu, saj se s sušo najslabše spopadajo rastline, ki jih pesti bolezen.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte