Prijava
Industrija morske hrane je lahko brutalna tako za ljudi kot za Ĺľivali. Divje ribe lovijo na nespametne in krute naÄŤine, ribiÄŤi v nekaterih drĹľavah opravljajo suĹľenjsko delo, zato dvakrat premislite, ali boste denimo uĹľivali iz Tajske uvoĹľene ribe.
Predstavljamo vam kar nekaj razlogov, da se za vedno odpoveste uživanju morske hrane – ali pa vsaj prenehate kupovati cenejše morske sadeže iz azijskih držav.
Velika teĹľava je prilov
Ste vedeli, da mora za vsak krožnik rib, rakcev ali drugih morskih sadežev poleg tistih na krožniku umreti še približno 26 krat več morskih živali? Dejstvo je, da je ogromno morskih živali ubitih med ribolovom »po nesreči« in jih ribiči odvržejo nazaj v morje. Zaradi neučinkovitih metod lovljenja oziroma nabiranja morskih sadežev je namreč ulov vedno precej večji, kot načrtovano, saj v mreže zaidejo tudi druge vrste morskih živali, ki jih ribiči sicer ne želijo ujeti. Najbolj problematično je na primer nabiranje kozic z vlečnimi mrežami, ker ribiči nazaj v morje vržejo vrtoglavih 80 do 90 odstotkov celotnega ulova.
SuĹľenjska delovna sila
Če kupite rake iz Tajske, (verjetno pa tudi iz Vietnama, Kitajske in drugih slabo reguliranih azijskih držav), boste najverjetneje podprli suženjsko delovno silo. Raziskovalni novinarji britanskega časopisa The Guardian so nedavno razkrili poročilo, v katerem navajajo šokantne rezultate večmesečnega raziskovanja ribolovne industrije na Tajskem. Obseg suženjskega dela v proizvodnji škampov je zaskrbljujoče visok – revne moške prodajajo in jih za več mesecev namestijo na ribiška plovila, kjer morajo delati po 20 ur na dan. Tam jih pretepajo, mučijo, silijo z metamfetamini za večjo vzdržljivost in celo pobijajo, če ne zmorejo delati. Na teh ribiških plovilih običajno proizvajajo ribjo moko, ki jo nato uporabljajo kot krmo gojenim škampom in kozicam, slednje pa uvozijo v zahodne države.
OgroĹľanje morskih Ĺľivalskih in rastlinskih vrst
Mnogo živalskih in tudi rastlinskih vrst je zaradi čezmernega ribolova na robu izumrtja. Prekomeren ribolov je prvič dokumentiran že okoli leta 1800, ko so ribiči v iskanju masti za oljne svetilke iztrebili določene populacije kitov. Danes izčrpavanje morskih bogastev dosega katastrofalne ravni; samo populacija morskih konjičkov se je denimo v zadnjih petih letih zmanjšala za kar 50 odstotkov. Morske konjičke namreč uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, na trgih pa dosegajo vrtoglave cene, tudi čez 2.000 evrov za kilogram.
